Gre za lahko dostopen vrh na 720 metrih nadmorske višine, severno od glavnega grebena Pohorja, na katerem goste pričaka izjemno gostoljuben Dom na Pečkah. Pečke so dostopne tudi z avtomobilom, a se večina obiskovalcev tja raje odpravi s kolesom ali peš. Kolesarji na Pečke pridejo v glavnem iz Bistrice ob Dravi, za kar je priporočljiva dobra telesna pripravljenost, saj do vrha vodi precej strma makadamska cesta. Pohodniki imajo več možnosti. Tisti z več kondicije in moči v nogah lahko izberejo pot iz Loga nad Bistrico, od koder na Pečke po tako imenovani Strmici vodi menda najbolj strma markirana pot na Pohorju. A pozor, pot je tako strma, da se večina pohodnikov po njej odpravi le navzgor, spustijo pa se raje po kakšni manj nevarni. Med te iz Ruš sodita poti čez Martnico in Križ, iz Maribora oziroma Limbuša pa izjemno priljubljena pot čez Meranovo, ki pelje tudi mimo znamenitega Andrejevega čebelnjaka. S Pečk se nato pohodnikom odpirajo številne nadaljnje poti, med drugimi na Bellevue, Mariborsko kočo ali Glažuto in potem naprej proti Ruški koči na Arehu ali pa koči Cojzarica.

Dom na Pečkah, s katerim upravlja Društvo za oživitev Pečk, sodi pod Ruško planinsko pot in je med tednom odprt od torka do petka med 14. in 20. uro, ob vikendih pa od 8. do 20. ure. V ponudbi imajo pijačo, za vikende pa se je mogoče okrepčati tudi z gibanico in zavitkom. "Ob res dobrem zavitku in prijaznosti tukajšnjega osebja je glavni razlog, da z ženo redno prihajava sem, tudi to, da na Pečkah nikoli ni takšne gneče kot na Mariborskem Pohorju in še posebno na Trikotni jasi," je razloge za obisk nanizal Slavko iz Maribora. Da na Pečke pride občasno, da se druži v naravi in naužije lepega vremena, pa je dodala Mariborčanka Mojca: "Pot čez Meranovo je lepa, predvsem pa ni naporna. Na Pečkah so prijazni, pa še gneče običajno ni."

Za prijaznost ob osebju poskrbi predvsem lastnica doma Lea Oset. Kot pove, je dom dobila vrnjen v denacionalizaciji leta 2005: "To delam za dušo, ta hiša ima nek poseben čar. Kdaj je bila zgrajena, ne vem, vem pa, da jo je moj oče Miloš kupil leta 1936 in jo leto kasneje nadgradil. Bil je veletrgovec, kupil jo je kot naložbo." Njen oče je kupoval tudi okoliške gozdove, vse od doline do vrha je bilo v njegovi lasti, pri čemer je imel tu tudi svojo elektrarno, žago, žičnico, po kateri so spravljali v dolino les, pa tudi telefon. "Seveda je imel tudi svojega logarja in lovišče, zato je malo nad domom tudi lovska koča. Prav od lovcev smo potem objekt leta 2005 tudi dobili vrnjen. Na začetku smo dom dajali v najem, ko sem se upokojila, sem vodenje prevzela sama," je še pojasnila in dodala, da jo veseli, da imajo predvsem stalne goste.

Da bi Pečke oživili in privabili še več pohodnikov in kolesarjev, že 20. let prirejajo akcijo Pečke, moja inspiracija, v okviru katere lahko redni pohodniki in kolesarji beležijo svoje vzpone in so za to nagrajeni s priznanji in pokali. Lani so zabeležili 11.599 vzponov, pri čemer je svoje kolesarske podvige redno beležilo 119 kolesarjev, planinske pa kar 691 pohodnikov.

A morajo biti obiskovalci tudi previdni, lastnica Lea Oset ima namreč našpičena ušesa in ne mara preklinjanja. Če sliši koga grdo govoriti, ga hitro doleti kazen, v prašička na šanku mora prispevati kak kovanček, društvo pa nato z denarjem enkrat letno za svoje člane pripravi piknik. Čeprav je razgled na Pečkah zaradi visokih okoliških smrek omejen, lepo se vidi le del Maribora in Kozjaka, je obisk vrha nad Bistrico ob Dravi kraj, kjer najdeš mir pred vrvežem vsakodnevnega življenja, vsekakor priporočljiv.