(TEMNA PLAT) Mafijske likvidacije pri nas: Nagrada za informacijo o umoru je ostala nedotaknjena

Januarska likvidacija Igorja Mančića, ki ga je neznani storilec 19. januarja vpričo njegovih otrok ustrelil v Ljubljani, še ni preiskana. Kriminalisti sumijo, da naročeni umor izvira iz štiri leta stare zgodbe o izginotju poldrugi milijon evrov vrednega kokaina pri enem izmed članov slovenske celice Kavaškega klana. Razvpiti klan je namreč o Mančiću prepričan, da je 26. oktobra 2019 na pobudo slepega Željka Tešanovića z Danijelom Božićem in Davidom Šolajo organiziral krajo kokaina iz skrivališča pri Naklem. Z izjemo Tešanovića, ki je bil novembra 2019 ugrabljen in je komaj ubežal smrti, so vsi omenjeni umrli nasilne smrt. Truplo Božića so na Gorenjskem našli zakopano v gozdu, umorjenega Šolajo pa v Španiji, njegovo truplo je bilo odvrženo na skale ob obalni avtocesti.

Policija in družina ponudili 10 milijonov tolarjev

Policija vse tri umore obravnava kot medsebojno obračunavanje kriminalnih združb. Spominjajo na mafijske umore, ki so se pri nas odvijali na prelomu tisočletja. Prvi tak se je v Sloveniji zgodil v noči na 11. maj 1997 v Ljubljani, ko je bil v Štepanjskem naselju ustreljen 32-letni Dobrivoj Šakanović - Šakan. Streli so ga presenetili na parkirišču ob Parmski cesti, ko je sedel v sposojeni črni BMW.

Šakan se je preživljal z izterjavo dolgov, preiskovalci pa so o njem vedeli, da je bil nedvomno povezan tudi z mamili in se ves čas gibal v krogih ljubljanskega kriminalnega podzemlja. V povezavi z njegovim umorom se je sprva utrdilo prepričanje, da se je mafija odločila obračunati z neposlušnimi člani, kasneje pa so se pojavile celo špekulacije, da ni padel zaradi poslov z mamili, temveč zato, ker naj bi bil izsiljeval zaradi dolga v višini dva tisoč nemških mark, a kriminalisti primera vse do danes niso preiskali.

Med nerešenimi primeri je ostala tudi likvidacija domnevnega kralja črnogorskega podzemlja v Sloveniji Veselina Jovovića - Vesa. Pod streli neznanca je umrl 3. junija 1998 v Župančičevi jami v Ljubljani, v lokalu Latino bar. Bilo je okrog enih popoldan. V bar je vstopil neznanec, sedel za točilni pult in naročil kavo. Enainštiridesetletni Veso je s prijateljema kartal za mizo, ko se je storilec nenadoma obrnil proti njemu in ga večkrat ustrelil v glavo. Jovović se je mrtev zgrudil, neznanec pa je v zmedi in strahu, ki je zavladal v lokalu, stopil proti izhodu in prisedel v avtomobil, v katerem ga je čakal pajdaš. Oddrvela sta s prizorišča zločina in se izgubila med stanovanjskimi bloki. Navkljub policijskim blokadam na več mestih - aktivirali so tudi železniško policijo, vodnike policijskih psov, obvestili mejne prehode - storilcev niso našli. Za njima je ostal zgolj splošen opis strelca, zelo verjetno plačanega morilca, na podlagi katerega sta nastali dve risbi fotorobota, ki pa za policijo nista obrodili sadov.

Tudi obljubljena nagrada za informacije o Vesovem umoru ni pripomogla k rešitvi primera. Takratna uprava kriminalistične službe notranjega ministrstva je ponujala deset milijonov tolarjev za koristne informacije o likvidaciji, večino sredstev za nagrado je prispevala družina umorjenega, vendar je nagrada vse do danes ostala nedotaknjena.

Vesova likvidacija je sprožila številna ugibanja o obstoju črnogorske mafije pri nas in o tem, ali je bil prav on njen glavni šef. Dejstvo je, da organi pregona nikoli niso uradno potrdili Jovovićeve domnevno glavne vloge v nezakonitih poslih, a zdelo se je, da streli v Latino baru za policijo niso bili presenečenje. Zakaj se je prav njegovo ime znašlo na vrhu domnevne črnogorske mafije, pravzaprav ne ve nihče. Kmalu po znanem strelskem obračunu oktobra 1996 na bencinskem servisu v ljubljanskih Fužinah se je govorilo, da je za vsem stal Veselin Jovović, vendar preiskava tega ni potrdila. Veso je bil sicer res stalno na očeh policije, ki je v njegovi razkošni hiši v Podutiku opravil vsaj deset hišnih preiskav, dokazali pa mu nikoli niso ničesar - ne trgovanja z drogo, ne pranja denarja ali utaje davkov. "Sumili in obtoževali so me za mnogo stvari, poskušali so mi naprtiti vpletenost v streljanje na Fužinah, ko so maja 1997 umorili Šakana, so spet prišli kriminalisti in me spraševali," je Veso pogosto izjavljal medijem, po njegovem umoru, ko se je pisalo o smrti šefa črnogorske mafije, pa so na policiji odgovarjali, da so ga za botra mafije razglasili mediji, ne policija.

Preživel dva strelska napada, tretjega ne

Po Vesovi likvidaciji se je glasno govorilo, da se bodo obračuni med kriminalci (tudi zaradi njegove smrti) poglobili. Mračne napovedi so se uresničile, saj se je v Ljubljani zvrstilo še nekaj podobnih likvidacij. Oboroženi neznanci so že januarja 1999 v lokalu Kresnička streljali na Miša Vujičića, ki so ga povezovali s črnogorskim podzemljem in z umorom Vesa, a se je takrat usodnim strelom izognil. Novembra istega leta je Vujičića v ljubljanskem Bellevueju hudo ranil Vukašin Jovović, brat umorjenega Vesa, na sodišču pa je bil oproščen, saj je šlo za samoobrambo. Uspel je šele tretji poskus Vujačićeve likvidacije, ki se je zgodil septembra 2003, domnevni strelec pa tudi v tem primeru ni odgovarjal za zločin. Organom pregona je bil sicer znan, a se jim je uspel dobro skriti, kasneje pa je policija o njem pričela sumiti, da je izginil zato, ker je nasilne smrti umrl tudi on.

V zaprašenih policijskih dosjejih, ki jih preiskovalci še niso zaprli, je ostala tudi likvidacija Premila Stojanovića. Umorjen je bil 19. januarja 2000. Pred blokom na Brodarjevem trgu ga je pričakal neznanec, iz teme so odjeknili streli in Stojanović je mrtev obležal. Tudi zanj je veljalo, da je bil domnevno pomemben član ljubljanskega kriminalnega podzemlja, njegova smrt pa naj bi bila rezultat notranjih čistk. A tudi to so bile le večkrat izrečene, nikoli pa potrjene domneve, saj je policija tudi v tem, še vedno nepreiskanem primeru odigrala odlično vlogo molčečnežev, ki v "interesu preiskave" ne more ničesar razkriti niti potrditi.