Telesna dejavnost ima pozitiven vpliv na naše občutje in na naše zdravje nasploh. Zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in druga kronična obolenja, krepi kosti, mišice in sklepe ter lajša tudi nekatere duševne motnje, kot je denimo depresija. Kljub vsem pozitivnim vplivom telovadbe pa vseeno pazite, da vaša ljubezen do telovadbe ne postane zasvojenost. Če redno preklicujete načrte s prijatelji ali družino zaradi treninga, torej če se vaše življenje vrti zgolj okoli telovadbe, imate verjetno problem. Če telovadite kljub bolečini ali poškodbam in se počutite krivega, kadar izpustite trening, ste mogoče zasvojeni s telovadbo. Delež krivde najverjetneje nosi naša čedalje bolj z videzom obsedena kultura.

Discipliniranost ali zasvojenost?

Ker je zasvojenost s telovadbo precej nov koncept, morajo raziskovalci zbrati še več dokazov, da bi lahko opredelili njene značilnosti. Ali je oseba zasvojena s telovadbo, je odvisno od dolžine in pogostosti treninga, primerne prehrane in motivacije za telovadbo. Raziskovalci so predložili številna diagnostična merila za primarno zasvojenost s telovadbo: obsedenost s telovadbo in močni simptomi abstinenčne krize ob pomanjkanju telovadbe (nihanja razpoloženja, razdražljivost in nespečnost); obsedenost s telovadbo povzroča klinično pomembne stiske ali ovire na področju telesnega, družbenega, poslovnega ali kakršnega koli drugega delovanja; zgoraj navedeno ni posledica druge duševne motnje (to na primer pomeni, da hujšanje in štetje kalorij nista posledici kakršne koli motnje hranjenja). Sekundarna zasvojenost s telovadbo se lahko pojavi v okviru druge motnje, npr. anoreksije ali bulimije.

Kako pogosta je?

Ocene o razširjenosti se razlikujejo glede na populacijo, vrsto telesne dejavnosti, stopnjo tekmovalnosti (ali so udeleženci profesionalni, amaterski ali rekreativni športniki) in pripomočke za merjenje zasvojenosti s telovadbo. Kar zadeva splošno populacijo, je razširjenost zasvojenosti s telovadbo ocenjena le med 0,3 in 0,5 odstotka (tri do pet od tisoč oseb). Skrajni primer so vrhunski športniki; nedavna raziskava je ocenila, da je 34 odstotkov vrhunskih avstralskih športnikov zasvojenih s telovadbo.
Ker zasvojenost s telovadbo ni uradna duševna motnja in še ni navedena v diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje (DSM-5), je težko oceniti njeno razširjenost. Toda tudi če ne vemo, koliko ljudi je dejansko zasvojenih s telovadbo, vemo, da jih je mnogo dovzetnih za pojav zasvojenosti. V nedavni raziskavi, objavljeni v publikaciji PLOS One, je bilo zajetih 1711 fitnes članov po vsej Evropi. Rezultati kažejo, da je 11,7 odstotka oseb, ki telovadijo, dovzetnih za nastanek zasvojenosti s telovadbo. Pri merjenju se je uporabil inventar za zasvojenost s telovadbo, poleg tega pa še Rosenbergova lestvica samospoštovanja in inventar za anksioznost o videzu za merjenje povezanih motenj. Udeleženci, ki so dosegli določene točke na teh lestvicah, so bili ocenjeni kot dovzetni.

Fitspiracija in družbena omrežja

Na družbenih omrežjih najdemo vsak dan milijone slik, ki prikazujejo "popolna" telesa, torej mišičaste, izklesane moške in vitke, definirane ženske. Ta trend, imenovan fitspiracija, ustvarja nerealistična pričakovanja in občutek nezadovoljstva o samem sebi pri najbolj ranljivih, ki pogosto sprejmejo zdravju škodljive strategije za doseganje svojih ciljev pri treningu.
Takšne okoliščine so idealne za zasvojenost s telovadbo in druge motnje, ki so povezane z videzom. Primer slednjih je dismorfna telesna motnja, ki pomeni, da je posameznik obseden z imaginarnimi napakami v svojem videzu. V omenjeni raziskavi so posamezniki, ki so bili visoko uvrščeni na lestvici za zasvojenost s telovadbo, priznali, da čutijo anksioznost zaradi videza in da imajo nizko samozavest. Približno 38,5 odstotka vseh udeležencev je bilo ocenjenih kot dovzetnih za nastanek dismorfne telesne motnje, zlasti ženske (47 odstotkov).

Nevarna izboljšanja sposobnosti in videza

Raziskava je tudi pokazala, da je zasvojenost s telovadbo močan napovedovalec uporabe snovi za izboljšanje sposobnosti in videza, zlasti pri moških. Približno 39,8 odstotka anketirancev je odgovorilo, da uporabljajo različne produkte za izboljšanje telesnih sposobnosti; ta podskupina je imela trikrat večje število točk na lestvici za zasvojenost s telovadbo.
Nekateri športni dodatki, kot so beljakovine, vitamini in aminokisline, so sicer razmeroma varni. Skrb vzbujajoča pa je uporaba zdravil na recept, večinoma celo brez posvetovanja z zdravnikom (96 odstotkov). Udeleženci raziskave naj bi uporabljali steroide (5,9 odstotka), diuretike (4,9 odstotka) in rastne hormone (1,8 odstotka). Skrb vzbuja tudi uporaba sibutramina (1,1 odstotka), zaviralca apetita, ki je bil umaknjen z večine trgov, ker povečuje tveganje srčnega napada in možganske kapi. Udeleženci naj bi tudi uporabljali prepovedane droge, kot so amfetamini (2,3 odstotka). Čeprav je treba opraviti še več raziskav, raziskovalci menijo, da posamezniki vidijo te snovi kot sprejemljive in potrebne za doseganje idealnega telesa in sposobnosti. Obenem najverjetneje ne upoštevajo potencialnih groženj zdravju, povezanih s temi snovmi.

Dobra telesna forma je vseeno dobra

Naj vas ne skrbi, če hodite vsak dan na fitnes. To še ne pomeni, da ste zasvojeni s telovadbo. Prav tako ni nič narobe, če vas trend fitspiracije motivira k telesni aktivnosti. Težave nastanejo, ko zasledovanje ciljev pri treningu prevzame vaše življenje, ko začnete izgubljati prijatelje, ker ne hodite na družbene dogodke, ali ko zanemarjate poslovne priložnosti. Skratka, če se vaše življenje vrti zgolj okoli treninga, imate najverjetneje problem in morate poiskati pomoč.
Raziskovalci poudarjajo, da so o zasvojenosti s telovadbo še potrebne nadaljnje raziskave in razprave o tem, ali jo je treba klasificirati kot duševno motnjo, da bi lahko bolje pomagali prizadetim osebam.