Zvezdana Bercko
Silovito neurje, ki je nedavno divjalo na severu Indije in zahtevalo več deset življenj, je poškodovalo tudi znameniti mavzolej Tadž Mahal blizu mesta Agra. Eden glavnih arheologov inštituta za arheološke raziskave v Indiji Vasant Kumar Swarnkar je povedal, da je poškodovana ograja iz peščenjaka, ki je bila še del originalne strukture mavzoleja. Neurje je poškodovalo tudi del ograje iz marmorja, ki je bila dodana kasneje, lažni strop v delu, kjer se običajno zbirajo turisti, in del glavnega vhoda. Mavzolej je bil sicer v času neurja prazen, saj je tako kot vse druge indijske turistične znamenitosti zaradi epidemije koronavirusa že od sredine marca zaprt.
Šah bdel nad gradnjo
Leto kasneje se je res začela gradnja Tadž Mahala. Šah je za mavzolej izbral idilično lokacijo ob reki Jamuni, v neposredni bližini mesta Agre, ki je takrat veljalo za velik trgovski center, v njem je živelo kar 700 tisoč ljudi, med njimi veliko umetnikov, učenjakov in duhovnikov. Gradnja podnožja in grobnice je trajala skoraj dvanajst let, mavzolej je bil dokončan leta 1643. Ostanek kompleksa, ki ga sestavljajo še minareti, džamija, Velika vrata in vrtovi, so gradili še deset let. Ker so gradili po etapah, se v virih pojavljajo različni datumi dokončanja gradnje.
Spreminja barvo
Tadž Mahal zaradi marmorja ob različni svetlobi spreminja barvo. Zjutraj je rahlo rožnat, ob močnem soncu rumen, mlečno bele barve je zvečer, ob lunini svetlobi pa zlat. Pravijo, da spreminjanje barve ponazarja nihanje razpoloženja pri ženskah – še zlasti je to mišljeno za Mumtaz Mahal.
V zadnjih letih pa Tadž Mahal spreminja barvo tudi zaradi onesnaženja okolja. Beli marmor postaja rumenkast, kar je posledica vse večjega onesnaženja v bližnjem mestu Agra. Zaradi kanalizacije, ki je speljana v bližnjo reko Jamuna, ki je ena najbolj onesnaženih vodnih poti v Indiji, pa so se na območju zaredile žuželke, katerih iztrebki so Tadž Mahal obarvali zeleno.
Dodatno težavo predstavljajo množice obiskovalcev, ogromen pretok ljudi povzroča nepopravljivo škodo na marmornatih tleh, zidovih in temeljih. Tako so že pred časom omejili obisk na 15 tisoč obiskovalcev dnevno, prej jih je bilo tudi do 40 tisoč na dan. Večkratno so podražili tudi vstopnice.
Indijsko vrhovno sodišče je že pred dvema letoma grozilo, da bo Tadž Mahal zaprlo, če ga indijske oblasti ne bodo zaščitile pred degradacijo.
Med mitom in resničnostjo
Tadž Mahal velja za eno od sedmih čudes modernega sveta.
Od leta 1983 je na seznamu Unescove svetovne dediščine vpisan kot "dragulj islamske arhitekture".
Šah Džahan je odkupil zemljišče za Tadž Mahal od maharadže Džai Singa, ki je odstopil zemljo v zameno za veliko palačo v središču mesta.
Deset metrov visok stolpič na kupoli je bil prvotno izdelan iz zlata, a so ga britanski kolonizatorji sneli in pretopili ter zamenjali z repliko iz brona.
Lord William Bentinck je menda hotel Tadž Mahal kar porušiti in prodati beli marmor.
Solza na licu časa
Celoten kompleks Tadž Mahal obsega pet delov, njegova osrednja zgradba je grobnica. Velika bela struktura iz marmorja sestoji iz simetrične zgradbe z obokanimi vrati in kupolo ter minaretom na vsakem vogalu. Zgradba ima štiri nadstropja. V glavnem prostoru sta kenotafa, simbolna grobova Mumtaz Mahal in šaha Džahana, dejanski grobovi so etažo nižje.
Biti tam je nekaj drugega kot videti ga na fotografiji
