Muecke pritiska na predsednika avstralske vlade, da bi ukrepal z davki na sladke pijače. Takšna obdavčitev bi povečala ceno sladkih pijač, sokov in drugih napitkov za okrog 20 odstotkov, zbrani denar pa bi lahko uporabili za sklad, namenjen spodbujanju zdravega načina življenja po vsej državi. Dokazi, ki podpirajo njegovo prepričanje, so močni. Avstralska vlada je v preteklosti že večkrat zavrnila predloge za uvedbo davka na sladke pijače. A nenehno razvijajo nacionalno strategijo proti debelosti, zato je zdaj idealen čas za ponovno obravnavo tega vprašanja. Preprečiti pa moramo, da bi miti vplivali na zdravstvene trditve, podprte z dokazi.
Več vlad po svetu je v zadnjih letih že uvedlo višje davke na sladke pijače. Rezultat je jasen: delujejo. Lani so v 17 študijah ugotovili, da je davek na sladke pijače, uveden v kalifornijskem mestu Berkeley in drugje po ZDA ter tudi v Mehiki, Čilu, Franciji in Španiji, zmanjšal prodajo in potrošnjo sladkih pijač. Zanesljivi dokazi z vsega sveta kažejo, da je desetodstotna obdavčitev zmanjšala konzumiranje sladkih pijač za okrog deset odstotkov.
Tudi v Veliki Britaniji so mediji v zadnjem času veliko poročali o obdavčitvi sladkih pijač. Od uvedbe se je njihova količina zmanjšala za skoraj 30 odstotkov, šest od desetih vodilnih podjetij, kjer jo proizvajajo, pa je za več kot 50 odstotkov zmanjšalo vsebnost sladkorja v svojih napitkih.
V Avstraliji so študije pokazale, da lahko 20-odstotna obdavčitev sladkih pijač prihrani za skoraj 1,2 milijarde evrov stroškov za zdravstveno varstvo v življenjskem obdobju ene populacije, predvsem zaradi preprečitve s prehrano povezanih bolezni, na primer sladkorne bolezni in več vrst raka, seveda pa tudi zaradi preprečevanja dentalnih bolezni. Večina koristi za zdravje (skoraj 50 odstotkov) bi se zgodila med ljudmi, ki živijo v najslabših družbenoekonomskih razmerah. Tako bi zaradi 20-odstotne obdavčitve sladkih pijač več kot 365 milijonov evrov investirali v sklade, namenjene skrbi za zdravje Avstralcev.
Davek na sladke pijače zmanjša prodajo in potrošnjo teh pijač
Mit št. 1: Davek bi prikrajšal revne
Res je, da bi ljudje z nižjimi prihodki bolj občutili višje cene sladkih pijač. V Avstraliji bi ljudje iz slabših družbenoekonomskih razmer zaradi 20-odstotnega davka na sladke pijače letno potrošili okrog 21 evrov več, kar pa je samo 2,5 evra več kot v najbogatejših gospodinjstvih. Pomembno je, da bi to v revnejša gospodinjstva prineslo največje zdravstvene koristi in dolgoročno tudi prihranke. In še pomembneje: denar, zbran z davkom, bi uporabili za zmanjšanje neenakosti v zdravstvu.
Mit št. 2: Povzročil bi izgubo delovnih mest
Več študij je pokazalo, da zaradi uvedbe davka na sladke pijače v Mehiki in ZDA ni izgubljenih delovnih mest. Nasprotno pa trdijo študije, ki jih financirajo nekatera podjetja, ki proizvajajo sladke pijače. V Avstraliji bi uvedba takšnega davka povzročila minimalno izgubo delovnih mest. Skupno povpraševanje po pijačah, ki jih proizvajajo v Avstraliji, se najverjetneje ne bi spremenilo, ker bi uporabniki namesto po sladkih napitkih posegali po drugih izdelkih, na primer po ustekleničeni vodi ali umetno sladkani pijači. Kljub protestom industrije bi imel uveden davek v Avstraliji minimalen vpliv tudi na kmete, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sladkorja, saj 80 odstotkov lokalno proizvedenega sladkorja izvozijo. Le manjši delež avstralskega sladkorja konča v sladkih pijačah in pričakovano enoodstotno zmanjšanje porabe bi nadomestili drugje.
Mit št. 3: Ljudje ne podpirajo davka na sladke pijače
Večina avstralskih potrošnikov in zdravstvenih skupin močno podpira uvedbo davka na sladke pijače. Poleg tega je nacionalna raziskava iz leta 2017 pokazala, da 77 odstotkov Avstralcev podpira davek na sladke pijače, če bi izkupiček namenili preventivnemu preprečevanju debelosti.
Mit št. 4: Ljudje bodo posegli po drugih nezdravih izdelkih
Davek je lahko zasnovan tako, da se izogne zamenjavi z drugimi nezdravimi izdelki, saj pokriva široko paleto sladkih napitkov, vključno z energijskimi in športnimi napitki. Dokazano pa je bilo tudi, da ljudje v odgovor na uvedbo davka posežejo po vodi.
Mit št. 5: Ni dokazov, da je manj bolezni
Zaradi različnih vzrokov za debelost je težko vedeti, kakšen vpliv imajo pri tem določeni ukrepi. Potrebujemo celovit pristop za reševanje tega problema, zato dr. Muecke poziva k uvedbi davka na sladke pijače - poleg izboljšanega označevanja hrane in trženja.
Živila z manj sladkorja boljša izbira
Preoblikovana živila z zmanjšano vsebnostjo sladkorja so po navedbah Zveze potrošnikov Slovenije boljša izbira kot "polno sladka" živila, še bolje pa je, da v prehrano vključimo čim več nepredelanih živil. Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, proizvajalci največkrat dodajajo sladila, ki pa niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja.
Na trgovskih policah najdemo največ preoblikovanih živil z zmanjšano vsebnostjo sladkorja. Čezmerno uživanje sladkorja je eden glavnih razlogov za debelost, čezmerno telesno maso in posledično različne kronične nenalezljive bolezni. Ker je glede na rezultate spletne ankete zveze o nakupnih navadah večina potrošnikov najbolj pozorna prav na vsebnost sladkorja v živilih, so priložnost prepoznali tudi proizvajalci. Kot opozarjajo pri zvezi, potrošniki najlažje zmanjšajo vnos sladkorja z izbiro živil z manj sladkorja ali brez njega, še bolje pa je, da v vsakodnevno prehrano vključijo čim več nepredelanih živil.
Po podatkih raziskave Inštituta za nutricionistiko približno 55 odstotkov vseh predpakiranih živil vsebuje prosti sladkor - to so vsi tisti sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, pa tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov.
Največji delež prodanega prostega sladkorja je v sladkih pijačah (28 odstotkov), sledijo čokolade in sladice (20 odstotkov), piškoti (12 odstotkov), sadni sokovi (osem odstotkov), kosmiči (štirje odstotki) ter sladki namazi in sadni jogurti (s po tremi odstotki). To nakazuje, da glavnino sladkorja potrošniki zaužijejo z izdelki, ki niso priporočljivi niti potrebni za zdravo in uravnoteženo prehrano. Obstaja pa tudi veliko bolj zdravih izbir.
Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se s tem oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja, to je izboljšanja sestave živil. "Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, največkrat dodajajo sladila, ki jih prepoznamo pod imeni sukraloza, steviol glikozidi, acesulfam K, aspartam in podobno. Sladila seveda niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja," opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. (sta)
