Nekateri moji prijatelji vegani se ne želijo cepiti proti covidu-19. Ta cepiva ne vsebujejo sestavin živalskega izvora, a so jih, medtem ko so jih razvijali, testirali na živalih. V zgodnjih fazah razvoja so z njimi cepili miši in opice makaki. In moji prijatelji pač zavračajo proizvod, pri razvoju katerega so bile živali izkoriščane na tak način. Dobro razumem njihove pomisleke. Ljudje pri proizvodnji mnogih dobrin in na mnogih področjih življenja resnično grdo ravnamo z živalmi. Kljub temu menim, da se lahko vegani mirne vesti cepijo proti covidu-19. Naj pojasnim, zakaj.

S cepljenjem zaščitimo sebe in druge

Ključna lastnost novega koronavirusa je, da se lahko z njim okužimo druge in ga nato prenašamo, ne da bi sploh vedeli, da smo okuženi. In to kljub temu, da upoštevamo vse ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja. To pomeni, da je lahko prav vsakdo med nami smrtno nevaren za druge ljudi. Če se cepimo, pri sebi močno zmanjšamo možnost hudega poteka bolezni. Vse več pa je tudi dokazov, da cepljenje precej zmanjša možnost, da virus prenesemo na druge.

Zato obstaja velika razlika pri tem, ali se izogibamo proizvodom, kot so na primer šamponi in kozmetični izdelki, ki so bili testirani na živalih, ali cepljenju. V prvem primeru namreč nikogar ne ogrožamo, v drugem pa.

Sadje in zelenjava proti kozmetiki

Vegani priznavajo, da se je izkoriščanju živali in povzročanju njihovega trpljenja skoraj nemogoče povsem izogniti. Celo zavoljo pridelave sadja in zelenjave je veliko divjih živali bodisi ubitih bodisi pregnanih iz njihovih naravnih okolij. Tudi pripravki za gnojenje rastlin so proizvedeni iz ribje moke ter krvi in kosti, velikokrat pa so pridelovalci prisiljeni pobijati škodljivce, kot so na primer miši, da zaščitijo pridelek ali žita v skladiščih.

Mnogi vegani zato ločijo, ali živalim povzročamo trpljenje pri takem načinu pridelave hrane ali neposredno v industriji mesa in mlečnih izdelkov kakor tudi pri proizvodnji potrošniških proizvodov, denimo kozmetičnih.

Kakšna je prava osnova za tako razlikovanje? Ena možnost je, da je druga skupina živali ubitih ali zlorabljenih neposredno, kot sredstvo za dosego cilja, medtem ko je trpljenje prve skupine živali zgolj stranski proizvod ali stranski učinek drugih procesov. Toda to ne more biti prava osnova. Če živali ubijamo za proizvodnjo gnojil ali ker kot škodljivci ogrožajo naš pridelek, jih prav tako ubijamo.

Bolj prepričljiva osnova za to razlikovanje je neizogibno pobijanje živali zaradi proizvodnje stvari, ki so nujne ali nedvomno vredne tega. Za potrebe človeštva moramo na primer pridelati ogromne količine sadja in zelenjave. In to preprosto ni mogoče, vsaj ne z obstoječimi tehnologijami, ne da bi pri tem ubili nekaj živali. Ni pa nam treba jesti mesa in mlečnih izdelkov, nositi oblačil, izdelanih iz materialov živalskega izvora, ter uporabljati kozmetičnih izdelkov, testiranih na živalih. Za to obstaja veliko odličnih nadomestkov.

Je torej cepivo proti covidu-19 z etičnega vidika bolj primerljivo s sadjem in zelenjavo ali s kozmetičnimi izdelki, testiranimi na živalih? Jaz bi rekel, da s sadjem in zelenjavo. Cepljenje proti covidu-19 je nujno - drugega načina, da se končno izkopljemo iz te uničujoče pandemije, namreč ni. Povzročanje trpljenja živalim med razvojem in testiranjem tega cepiva je bilo zatorej neizogibno. Znanstveniki namreč niso imeli na voljo nobene druge razumne možnosti, vsaj ne take, pri kateri ne bi bili prisiljeni sprejeti velikih žrtev, povezanih s tem, da bi morali na cepivo še dolgo čakati. Po mojem mnenju je bilo torej povzročanje trpljenja živalim zavoljo razvoja cepiva v danih okoliščinah dopustno, zato se lahko vegani mirne vesti cepijo z njim.

Zakaj cepiv ne moremo testirati na ljudeh?

Nekateri trdijo, da obstaja alternativa izkoriščanju živali pri razvoju in testiranju cepiv. Menijo, da bi jih lahko testirali kar na ljudeh, in sicer v okviru testiranj, pri katerih prostovoljce izpostavijo virusu v kontroliranih razmerah v laboratoriju. V Veliki Britaniji so pristojne oblasti prižgale zeleno luč za izvajanje takih testiranj, čeprav za zdaj samo v poznejših fazah procesa testiranja.

Marsikdo ne bi imel tudi nič proti, če bi dovolili, da ljudje prostovoljno sodelujejo pri testiranjih že v zgodnjih fazah razvoja cepiva. Čeprav se v tem primeru porajajo resna moralna vprašanja, je morda kljub vsemu bolj etično sprejemljivo v testiranje vključiti človeške prostovoljce, ki v to privolijo, kot pa živali.

Toda sodelovanje ljudi pri testiranju v zgodnjih fazah razvoja cepiva utegne biti tako nevarno, da bi najverjetneje vanj prostovoljno privolilo zelo malo ljudi ali pa jim ne bi smeli dovoliti, da sodelujejo. Kljub temu je o tem predlogu vredno razmišljati še naprej.

Če se ne morete prepričati, da bi se cepili

Nekateri vegani utegnejo sicer sprejeti moje razmišljanje, vendar se kljub temu ne bodo mogli pripraviti do tega, da bi se cepili s cepivom, ki je bilo testirano na živalih. Njim bi rekel: popolnoma razumljivo in smiselno je, da se vam cepljenje iz tega razloga upira. Vendar to ne pomeni, da se ne smete cepiti. Če je edini način, s katerim lahko rešimo svoj planet in soljudi, ta, da ubijemo kakšno žival, potem bi se morali cepiti, pa čeprav boste to storili z zelo težkim srcem.

Če se kot vegan preprosto ne boste mogli prepričati, da bi se cepili, ne bom jezen, vsaj ne tako, kot sem jezen tedaj, ko slišim druge - denimo proticepilce, ki jih motivirajo razne teorije zarote - govoriti, da se ne bodo cepili. Vaše zavračanje cepiva izhaja iz legitimnega odpora do vsesplošno slabega odnosa ljudi do živali in ravnanja z njimi. Nasprotno pa se ljudje, ki se nočejo cepiti, ker mislijo, da bi rad Bill Gates mikročipiral človeštvo, ne morejo sklicevati na nobeno tako zamero.

Pandemijo je povzročilo človeštvo

Strokovnjaki so napovedali, da nas bo pandemija doletela prej ali slej. Mnogi verjamejo, da je posledica človeške aktivnosti, predvsem grdega ravnanja z živalmi. In dejstvo, da za zdaj ne obstaja nobena dobra alternativa izkoriščanju živali pri razvoju in testiranju cepiv, je predvsem posledica tega, da naši družbi že prej ni uspelo ustrezno preučiti in financirati teh alternativ.

Kljub temu je naša potreba, da izkoriščamo živali pri razvoju in testiranju cepiv, v danih okoliščinah realna. Zato zavračanje cepiva proti covidu-19 ni prava pot. Prava pot je, da ga sprejmete, čeprav z odporom, in se ob tem še bolj goreče zavzemate za lepše ravnanje z živalmi.

Avtor teksta ​Ben Bramble je predavatelj filozofije na Avstralski državni univerzi.