Najprej je zatresla slovenski ženski nogometni svet z najodmevnejšim prestopom doslej, odhodom v sloviti AC Milan, nato je 26-letna Mariborčanka Dominika Čonč neusmiljeno tresla še mreže nasprotnic. Pred njenim udarcem ni bil varen niti Juventus, najboljša ženska ekipa v Italiji. Dekle, ki je že pri 16-ih obleklo dres slovenske reprezentance, se je ekspresno okitilo s prvo lovoriko, tokrat individualno - igralka meseca oktobra. "Nagrada je prišla nepričakovano, po drugi strani pa je odraz vsega dela, ki sem ga vložila v nogomet v vseh teh letih. Verjamem, da se ti vložek vedno povrne v enaki meri. Čas je bil, da se tudi meni začne vračati. Načeloma je vedno lahko bolje, a sem zadovoljna in hvaležna za to, kako se je odvilo prvega pol leta v dresu AC Milana in reprezentance. Čestitk je bilo ogromno, tudi od ljudi, s katerimi se nismo slišali po več let," je zadovoljna nogometašica italijanskega velikana. Pa čeprav na plečih nosi velik pritisk.
"Saj tudi če bi gledali peto moško ligo, bi rekli, da nogomet ni za moške"
Velikani investirajo v ... dekleta
Že pogled na imena zgoraj navedenih najboljših italijanskih moštev, ki jim lahko dodamo še Inter, pa tudi na imena v letošnji ligi prvakinj priča, da imajo tam vedno večjo vlogo klubi, ki tudi v moškem nogometu obrnejo največ denarja: Atletico Madrid, Barcelona, Bayern, PSG, Juventus, Lyon, Arsenal, Manchester City … Nič čudnega, ugotavlja Čončeva: "Saj je logično, da je tako. Vse je povezano z denarjem. Veliki moški klubi imajo največ denarja in to se odraža na rezultatih. Končno je prišel čas, ko so začeli vlagati še v ženski nogomet, kar je tudi edina pot k večji prepoznavnosti, popularnosti in rasti ženskega nogometa. Barcelona in Juventus sta vodilna po investicijah v Španiji in Italiji. Ker sta seveda prisotna rivalstvo in ponos med velikimi klubi, morajo posledično vsi vlagati vse več, če želijo ostati konkurenčni. To, kar se dogaja zdaj, je samo začetek ..."
Naj se tudi fantje kaj naučijo
Kljub mladosti Dominika Čonč še sodi v generacijo, ki je odraščala v nogometašicam nenaklonjenih časih. Do dvanajstega leta je pri Železničarju trenirala s fanti, ker dekliške se(le)kcije še ni bilo: "Ena punca je bila še pri Kovinarju, tretja pri Mariboru, četrta pri Pobrežju, niti za eno ekipo nas ni bilo." A treniranje s fanti je lahko tudi koristno, pravi: "Deklice tako bolj napredujejo, fantje pa se naučijo, da je normalno, da tudi dekleta igrajo nogomet."
Ob tem se Čončeva zahvaljuje tudi staršem, da so jo pred 20 leti podprli na poti, ki bi jo večina staršev zavračala: "K sreči danes vedno več punc trenira nogomet, vedno več je ženskih selekcij, ženski nogomet je vedno manj stigmatiziran. Če bom kot vzornica pri tem prispevala svoj delež, toliko bolje," je z razvojem dekliškega nogometa zadovoljna ena najboljših slovenskih nogometašic.
Nogometaši jih ne spoštujejo (dovolj)
Da sta Italija in nogomet usodno povezana, je že dolgo znano. Zdaj se v enačbo vedno bolj odločno vrinjajo ženske. "Po letošnjem svetovnem prvenstvu je ženski nogomet v Italiji pravi hit. Moje soigralke, ki igrajo v italijanski reprezentanci, so prave zvezdnice. Vse imajo sponzorje, kot so Nike, Adidas ali Puma, številne se dogovarjajo za sponzorske avtomobile. Tudi večina drugih soigralk ima pokrovitelje," našteva Čončeva, a razlike med ženskim in moškim nogometom na Apeninskem polotoku so na nekaterih področjih še vedno ogromne: "Največje seveda v denarju. Potem pa na žalost tudi v pogojih, kjer igramo in treniramo. Kar nekaj klubov namreč še vedno igra na umetni travi."
Iz ZDA, kjer domujejo večkratne svetovne prvakinje, je pogosto slišati glasne zahteve po bolj enakovrednem plačilu deklet v nogometu. Čončeva priznava, da se zadeve sicer izboljšujejo, "a plače so še vedno podpovprečne za delo, ki ga opravljamo, saj je povsem enako kot pri naših moških kolegih." Koliko pa prav ti spoštujejo ženski nogomet?
Najboljša in najglasnejša med Američankami, Megan Rapinoe, je denimo pred dnevi izzvala Cristiana Ronalda, Lionela Messija in Zlatana Ibrahimovića, naj tudi oni povzdignejo svoje visoko cenjene glasove v boju za enakopravnost ženskega nogometa. No, odziva še ni bilo in tudi Čončeva je nad moškimi kolegi razočarana: "Mislim, da kar nekaj nogometašev ne spoštuje ženskega nogometa. Seveda so izjeme, teh je vedno več, a jih je še vedno premalo. Zvezdniki se ne zavedajo, koliko bi lahko pripomogli k razvoju ženskega nogometa in jih to ne bi nič stalo." Skratka - pomagaj si sam in bog, najsi bo to Ronaldo, Messi ali Zlatan, ti bo pomagal.
{facebookpost}https://www.facebook.com/dominika.conc/posts/10219084176368210{/facebookpost}
Vse lige, le nogometašic nikjer
A slovenske nogometašice so tega vajene. V času, ko lahko na slovenskih televizijah med drugimi spremljamo poljsko, ukrajinsko in tudi tretjo nemško ligo, ženskega nogometa ni nikjer. Brez televizijskih prenosov pa popularnost tega športa v državi šepa. "V Sloveniji je na žalost še vedno problem mentaliteta ljudi. Da nogomet ni za ženske, pravijo. In to ljudje, ki si niso ogledali niti ene same ženske tekme ali pa so gledali punce, ki jim je nogomet le hobi. Saj tudi če bi gledali peto moško ligo, bi rekli, da nogomet ni za moške. Zavedam se, da dokler se z reprezentanco ne uvrstimo na veliko tekmovanje, slovenske televizije ne bodo prenašale tekem in ljudje ne bodo vlagali v ženski nogomet," zvezdnica stoji na realnih tleh, a reprezentančnega preboja na EP 2021 še ni odmislila: "Nimamo toliko igralk kot druge velesile, imamo pa sanje, strokovno znanje, ki bi nam ga drugi zavidali, predvsem pa smo reprezentantke kot ena velika družina. Za nas opcija, da ne gremo na EP, sploh ne obstaja, in naslednjič lahko to vprašanje kar preskočimo." Rusijo so že večkrat preskočili moški nogometni kolegi, zakaj je ne bi v kvalifikacijah za EP še slovenska dekleta?
