Zvezdana Bercko
Se bojite pajkov? Še zdaleč niste edini. Arahnofobija oziroma strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji s številnimi nogami. Strokovnjaki pravijo, da gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena, saj so pajki že skozi vso zgodovino v različnih kulturah predmet številnih strahov, mitologij in zgodb.
Strah pred pajki je, tako kot vse fobije, večinoma neutemeljen, saj z izjemo redkih strupenih pajkov, kot je denimo črna vdova, človeku niso pretirano nevarni. Tudi če so strupeni, je njihov strup za človeka po večini nenevaren, tudi pipalke večine pajkov so prekratke ali prešibke, da bi predrle človeško kožo. V celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu znanih le okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka. Sploh pa večina pajkov piči le v samoobrambi, torej je to še en razlog več, da jih pustimo pri miru oziroma opazujemo od daleč.
Pajkova nit - naravni fenomen
Pajki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 44.540 vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog.
Gradnja mreže je pajku prirojen vedenjski vzorec
Prekrila bi nogometno igrišče
Leta 2007 so čuvaji nacionalnega parka v Teksasu naleteli na enega najbolj nenavadnih prizorov na svetu - na pajkovo mrežo, ki je bila tako velika, da bi lahko prekrila nogometno igrišče. Vendar pa ta mreža ni bila delo ogromnega pajka, temveč je bila rezultat milijonov pajkov, ki so združili moči in ustvarili eno največjih čudes narave. Mreža se je raztezala preko 180 metrov daleč in je bila delo vrste tako imenovanih socialnih pajkov, ki pletejo mreže skupaj in občasno sodelujejo, da ujamejo plen, ki je precej večji od njih. Ko so čuvaji našli mrežo, je bila snežno bela, le nekaj dni za tem pa je zaradi milijonov komarjev, ki so se ujeli vanjo, postala siva.
Odkritje slovenskih znanstvenikov
Pajčevina je osupljiv primer stvaritve narave, zato ni presenetljivo, da je predmet številnih raziskav. K novim spoznanjem o pajkovi niti so nedavno pomembno prispevali tudi slovenski znanstveniki. Skupina raziskovalcev iz ZDA in Slovenije je namreč v svili, ki jo proizvaja Darwinov drevesni pajek, odkrila nov protein, odkrili pa so tudi posebne lastnosti svilnih žlez in žleznih izvodil tega pajka. Raziskovalci predpostavljajo, da na novo odkriti protein in lastnosti prispevajo k nenavadni kvaliteti svile tega pajka, ki velja za najmočnejšo na svetu, čeprav je pajek sam majhen in "neugleden".
Pajkova nit je odpornejša od jeklene niti enake debeline
Nepredstavljive možnosti uporabe umetne pajčevine
Raziskave na področju svile pajkov so danes že izjemno živahne, raziskovalci pa si prizadevajo odkriti vse od vzorcev njene evolucije in genetske podlage do tega, kako jo uspešno sintetizirati v laboratoriju. Po mnenju Gregoriča si danes še niti ne znamo predstavljati razsežnosti možne uporabe umetne pajkove niti, ko jo bomo nekega znali res učinkovito sintetizirati v laboratoriju.
Umetno pajčevino bi lahko uporabljali povsod, kjer uporabljamo najlonu in gumi podobne materiale, ki so do neke mere elastični, ampak vseeno vzdržljivi. Takšne snovi uporabljamo v vsakdanjem življenju, prav bi prišli pri izdelavi oblačil in obutve, hišni dekoraciji, hišnih inštalacijah, pakiranju hrane, avtomobilskih gumah, vojaški opremi, padalih, vrveh, orodju in mehanskih delih motorjev, 3D-printanju itd.
