Šentjanževka pomaga pri depresiji, celi rane, blaži bolečine

Cveti od junija do septembra, največ pa je najdemo v juliju.

Glavna fotografija članka:Šentjanževka pomaga pri depresiji, celi rane, blaži bolečine
Wikimedia
Datum 26. julij 2020 04:45
Čas branja 3 min

Šentjanževki (Hypericum perforatum L.) po domače rečemo še grilavec, ivanovka, janževka, kamenika, krčevec, kri svetega Janeza, roža svetega Ivana, zvonec, šentjanžove rože, navadna krčnica, počist, krvočistnik, navadna krčna zel, rumena naniknica. Šentjanževka je trajnica in zraste do 70 centimetrov visoko. Spodaj je nekoliko olesenela in razraščena. Steblo je dvorobo in tudi po tem se rastlina loči od sorodnih vrst. Jajčasti listi, ki rastejo nasprotno, so brez pecljev, imajo pa številne luknjice (listi so perforirani). Tako šentjanževko tudi prepoznavamo. Če liste pogledamo proti soncu, se vidijo te luknjice. To so v bistvu žleze, v katerih je eterično olje.

Šentjanževka pomaga pri depresiji, celi rane, blaži bolečine
Shutterstock
Šentjanževka pomaga pri depresiji, celi rane, blaži bolečine
Shutterstock
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
303 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
237 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
203 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
233 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
106 glasov
Skupaj glasov: 1082