Do danes se je uporaba islandskega lišaja ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilni tonik po težkih boleznih. Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila. Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar agar so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve. V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar nas mučijo glasilke in kašelj.
Islandski lišaj
Kot pri večini zelišč je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi. Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 odstotkov, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu kot tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe.
Islandski lišaj pri bronhitisu, kašlju, oslovskem kašlju
Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh, tudi hujših pljučnih boleznih (na primer tuberkulozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskem kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje in mehča tudi trdovratne, trde sluzi. Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju. Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, kot tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubah krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.
Japonski dresnik
Je dober vir vitaminov C in A, vsebuje še flavonoide, cink, kalij, fosfor, mangan in antioksidante, predvsem najbolj priljubljeni antioksidant resveratrol, ki je močno protibakterijsko in protiglivično sredstvo in ga rastline tvorijo za svojo zaščito pred mikroorganizmi, predvsem raznimi plesnimi. Znanstveno je tudi dokazano, da resveratrol deluje na limfocite in celice imunskega sistema ter povečuje protivnetni učinek.
Mačji krempelj
Ta rastlina je eden najmočnejših naravnih antibiotikov in zaviralcev vnetij. Mačji krempelj spodbuja delovanje imunskega sistema, je pravzaprav imunomodulator, ima dokazane antioksidativne in protivnetne lastnosti, ima protibakterijsko, protiglivično (kandida) in protivirusno delovanje, njegovo delovanje je diuretično, znižuje krvni tlak, pomaga pri revmi in artritisu, blaži bolečine v sklepih.
Pomaga pri sladkorni bolezni in počasni presnovi, pri vnetjih črevesja (Crohnova bolezen), ob kronični utrujenosti, PMS in motnjah v menstrualnem ciklu, za lajšanje težav ob genitalnem herpesu in herpesu zoster. Je adaptogen in ima ugoden vpliv na kronične bolezni, ki jih povzroča stres. Ugoden vpliv ima tudi na pljuča kadilcev in okužbe s pnevmokokom.
V današnjih časih je priljubljen tudi zaradi preprečevanja širjenja okužb s ptičjo gripo. Mačji krempelj je lahko blago alergen, kot neželeni učinki se lahko pojavijo srbenje oči, slabost, nemir in driska. Izogibajo naj se mu ljudje s presajenimi organi, multiplo sklerozo in tudi za nosečnice ni priporočljiv.
Slez
Listi in s sladkorji bogate korenine navadnega sleza vsebujejo veliko sluzi, ki imajo blažilne učinke na vnetna stanja dihalnega trakta, kot so suh in dražeč kašelj, katar glasilk, hripavost, bronhitis in boleče grlo. Sluzi učinkujejo lokalno na koži in sluznicah tako, da naredijo tanko zaščitno plast. Rastlinske sluzi so vrsta vlaken, ki se vežejo z vodo in ustvarijo neprebavljiv gel. Nekatere rastline, ki vsebujejo sluzi, imajo koristne učinke na prebavne poti, nekatere pa na lajšanje težav z vneto sluznico dihal. Slez bi lahko uvrstili med oboje. Korenina sleza vsebuje veliko več sluzi kot list in jo pogosto uporabljamo za lajšanje težav z dihali in kašljem in pri težavah, ki nam jih lahko povzročajo vneta prebavila. Ob težavah si pomagamo s peturnim namokom sleza.
Veliki oman
To je že malce pozabljena rastlina, njegova korenina pomaga lajšati izkašljevanje in izločati presežke sluzi iz pljuč, pljuča pa tudi krepi.
Zdravilni jeglič
Kot ena prvih spomladanskih rastlin je zdravilni jeglič pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki nas rade pestujo ob koncu zime, saj pozdravi vse katarje, zasluzenje in kašelj. V jegliču so pomembni saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, zato ga največ uporabljamo pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu.
Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko jegličev čaj uporabljamo tudi za odvajanje vode. Saponin najdemo v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove pobirajmo s čašami, ki vsebujejo tudi nekaj C-vitamina, vred. Odrasli in otroci po desetem letu lahko dnevno užijejo 1,5 grama jegliča, pripravljenega kot čaj. Uživa se večkrat dnevno v manjših količinah. Težave z njim pa lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato naj se mu izogibajo. Preveliki odmerki pa lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko.
Sladki pelin
Ta se, tako kot za zdravljenje malarije in nekaterih vrst raka, uporablja tudi za virusne in bakterijske okužbe, kot so driske in okužbe prebavil, bolezni, ki jih povzročajo paraziti in pršice, glivične okužbe pljuč, prehladi, pri razdraženem želodcu, zlatenici, psoriazi, herpesu in drugih avtoimunih boleznih, pri izgubi apetita, premajhnem izločanju žolča, bolečih menstruacijah … Z maceratom iz sladkega pelina lahko negujemo tudi kožo. Tudi skozi njo telo dobi nekaj učinkovin iz sladkega pelina. Zaradi možnega tveganja za zarodek naj se ga v večjih količinah izogibajo nosečnice.
