Če bi jih radi predali šolskemu ministru, ste že malo pozni, ker jih je zbiral lani na javnih posvetih o prihodnosti vzgoje in izobraževanja na Slovenskem. No, razen če ste strokovnjak s področja edukacije, v tem primeru mogoče ni še nič izgubljeno. Strokovnjaki v naši državi dobijo priložnost očitno šele čisto na koncu. To se lahko naučimo iz primera snovanja zadnje nove bele knjige, družbenega dogovora o vzgoji in izobraževanju pri nas.
Prvo tako knjigo smo dobili po nastanku države leta 1995, leto kasneje pa tudi spremembe v šolski zakonodaji. Po desetletju in pol je prišel čas za nov razmislek o strukturi in delovanju šolskega sistema in leta 2011 smo dobili novo belo knjigo na več kot 500 straneh. Te ministri niso kaj pogosto jemali v roke, marsikatera ideja je ostala neuresničena, nekatere, kot denimo olajšanje napredovanja učiteljev, so realizirali šele prejšnji mesec. Sistematičnega pregleda, kaj je bilo narejeno, kaj ne in zakaj ne, ni napravil nihče. Aktualni šolski minister se je zato gotovo prenaglil z napovedjo novega družbenega razmisleka in tako sprožil pričakovanja vseh tistih, ki se ukvarjajo s šolanjem in poznajo številna odprta vprašanja, nerešene težave, dileme ob katerih na ministrstvu ne najdejo ustreznega sogovornika, pa tudi nova spoznanja, ki bi jih veljalo vpeljati v šolski sistem, če bi jim kdo dal priložnost. Nekaj upanja so jim vlili po lanskih javnih posvetih, ko so jih začeli vabiti k sodelovanju in članstvu v delovni skupini. Okoli 80 strokovnjakov se je javilo, potem pa je vse zamrlo. Do zdaj, ko je minister po čisto nekem novem ključu k sodelovanju povabil deset sicer uglednih strokovnjakov z različnih področij, da bodo najprej razmislili o prihodnosti slovenske družbe in s tem šolstva. Šele nato bodo besedo dobili specialisti za šolo.