Res shujšamo hitreje, če vso hrano zaužijemo od 8. do 16. ure?

Nedavno so bili objavljeni izsledki najnovejše študije o hujšanju, ki je pokazala, da postenje vendarle ni magična metoda za hujšanje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dodatno časovno omejevanje prehranjevanja ni bistveno vplivalo na rezultate diete.
Profimedia

Raziskovalci so se odločili preveriti, ali lahko prej in več shujšamo, če ob običajni nizkokalorični dieti omejimo tudi časovno okno prehranjevanja. V raziskavo so vključili 139 odraslih, v povprečju starih 32 let in težkih 88 kilogramov. Eno skupino udeležencev so prosili, da se vsaj leto dni držijo nizkokalorične diete, v okviru katere so vsak dan zaužili 25 odstotkov manj kalorij kot običajno. Druga skupina naj bi se držala enake nizkokalorične diete, vendar naj bi vso hrano zaužila med osmo uro zjutraj in četrto uro popoldan. Ta metoda je znana kot časovno omejeno prehranjevanje ali 16-urni prekinitveni post. Obe skupini sta bili ves čas deležni podpore zdravstvenih izvedencev.

Po koncu študije se je izkazalo, da so člani obeh skupin izgubili sedem do deset odstotkov telesne teže. Člani skupine, ki se je držala samo nizkokalorične diete, so v povprečju shujšali za 6,3 kilograma, medtem ko so člani druge skupine, ki so se držali nizkokalorične diete in hkrati 16-urnega prekinitvenega posta, v povprečju izgubili osem kilogramov. Čeprav so slednji izgubili 1,8 kilograma več, ne gre za statistično pomembno razliko. Udeleženci študije v obeh skupinah so poročali tudi o izboljšanju ravni krvnega sladkorja in krvnih maščob ter boljši občutljivosti za inzulin. A tudi v tem primeru med obema skupinama ni bilo opaziti bistvenih razlik.

Največ raziskav o prekinitvenem postu so do zdaj izvedli v ZDA, medtem ko je bila ta študija opravljena na Kitajskem. Pri njej so sodelovali prebivalci mesta Gaungzhou, zato je vir pomembnih podatkov, saj temelji na kulturno občutljivem omejevanju vnosa kalorij, daljšem od enega leta. Udeleženci so imeli že pred raziskavo navado, da so vso hrano zaužili v časovnem oknu, ki je trajalo približno deset ur in pol. Raziskave so pokazale, da se 90 odstotkov ljudi v drugih državah, zlasti v ZDA, prehranjuje dvanajst ur na dan, in da se le deset odstotkov odraslih čez noč posti več kot dvanajst ur.

Več kot 50 odstotkov ljudi se v državah, na primer v ZDA, ponoči posti manj kot devet ur, kar pomeni, da njihovo časovno okno prehranjevanja vsak dan traja več kot petnajst ur. Pri tej zadnji študiji je bila omejitev časovnega okna prehranjevanja le minimalna, saj so udeležencem študije prehranjevanje omejili le za približno dve uri, kar je za ljudi na Kitajskem običajno, zato ni toliko vplivalo na končne rezultate.

Raziskovalci so hkrati poročali, da ljudje na Kitajskem glavni obrok pojedo sredi dneva, zato časovna omejitev nanj ni vplivala. Toda v državah, kjer prebivalci glavni obrok pojedo zvečer ali ves večer posegajo po prigrizkih, je lahko skrajšanje časovnega okna prehranjevanja vseeno koristno za zmanjšanje vnosa kalorij.

Toda leta 2020 opravljena analiza izsledkov 19 raziskav o prekinitvenem postu je pokazala, da gre za učinkovit način hujšanja odraslih, ki se spopadajo z debelostjo, saj lahko tako izgubijo več telesne teže in maščobe ter hkrati znižajo ravni svojega krvnega tlaka in sladkorja v krvi.

Podpora udeležencem raziskave

Vsi udeleženci raziskave so bili deležni obsežne strokovne podpore, da so pri nizkokalorični dieti vztrajali do konca. Med drugim so šest mesecev vsak dan prejeli šejk, s katerim so lahko nadomestili en obrok. Vseh dvanajst mesecev so jim bili na voljo tudi prehranski svetovalci, prejeli so številne brošure z nasveti glede izbire živil in velikosti porcij ter vzorčnimi jedilniki. Spodbujali so jih, naj tehtajo živila, da so lahko sporočali točne podatke o zaužitih kalorijah. Poleg tega so vodili prehranske dnevnike s fotografijami zaužitih obrokov, ob katerih so zapisali, kdaj natanko so jih pojedli. Dvakrat na teden so prejeli klic ali SMS izvajalcev raziskave, prvih šest mesecev pa so se vsaka dva tedna v živo srečali s svojim prehranskim svetovalcem. V drugi polovici leta so še naprej vodili svoj prehranski dnevnik, ki so ga pisali trikrat na teden, vsak teden so prejeli klic in SMS, medtem ko so se s prehranskim svetovalcem sestajali enkrat mesečno. Vsak mesec so se udeležili tudi predavanj o zdravem načinu življenja.

Gre za obsežno podporo, ki pa je izredno pomembna. Ljudje, ki so deležni take dolgotrajne strokovne pomoči, prej spremenijo svoje vedenje in navade, nujne za izboljšanje zdravja, ter običajno izgubijo tri do pet odstotkov telesne teže. S tem se pri njih občutno zmanjša tveganje za razvoj bolezni, povezanih z debelostjo. V osmih letih se pri njih na primer za kar 50 odstotkov zmanjša tveganje, da zbolijo za diabetesom tipa 2.

Od osebe do osebe različno

Čeprav so se vsi v raziskavi precej strogo držali diete, niso vsi udeleženci izgubili enako število kilogramov. Približno 84 odstotkov vseh udeležencev je vsak dan zaužilo natanko toliko kalorij, kot so jim naročili, in to v predpisanem časovnem oknu. Člani skupine, ki se je držala samo nizkokalorične diete, so v dvanajstih mesecih izgubili 4,7 do 7,8 kilograma, medtem ko so tisti, ki so se držali nizkokalorične diete in so vso hrano zaužili v določnem časovnem oknu, shujšali 6,4 do 9,6 kilograma.

Tudi ta študija je pokazala, da idealna shujševalna dieta ne obstaja, o čemer smo se lahko prepričali že večkrat. To pomeni, da najverjetneje ne boste izgubili nič več kilogramov, če boste vse kalorije zaužili v krajšem času, kot če bi jih zaužili čez ves dan.

Avtorica prispevka, Clare Collins, je profesorica nutricionistike in dietetike, Univerza v Newcastlu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta