
Manj kot šest let po prvem uspešnem poletu z motornim letalom, ki sta ga v ZDA izvedla brata Wright, se je v zrak dvignil tudi prvi slovenski letalec. Edvard Rusjan je pred 110 leti, 25. novembra 1909 na Malih Rojcah, v zahodnem delu Gorice, kjer je danes postavljen atletski stadion, poletel s svojim doma izdelanim dvokrilcem, poimenovanim Eda I. Prav daleč sicer ni šlo, na višini dveh metrov je letel 60 metrov daleč, a začetek je bil. In že štiri dni kasneje mu je uspel 600 metrov dolg polet.
Edvard Rusjan ni bil prvi Evropejec, ki je poletel z letalom, vendar je bil njegov dosežek, pri katerem mu je izdatno pomagal brat Josip, pomemben zaradi nečesa drugega. Vsi drugi letalci tistega časa so bili premožni, brata Rusjan pa nista imela denarja in v začetku tudi ne znanja, saj sta bila pri sestavljanju letal samouka.
Najprej papirnato letalo
Oče Rusjanovih bratov Franc, po poklicu sodar, je bil goriški Slovenec, mati Grazia Cabas, ki se je ukvarjala z izdelovanjem copat, pa je prihajala iz furlanske Medeje. Družina se je zaradi očetovega dela preselila v Trst, tam se je 6. junija 1886 rodil Edvard, drugi od osmih otrok. Josip je bil dve leti starejši.

Med mitom in resničnostjo
1. Slovenka Kristina Gorišek (1906-1996) je bila prva letalka v Jugoslaviji in tudi na Balkanu. Prvič je samostojno poletela 9. novembra 1932 na letalu Fizir FN.
2. Prvo letalsko redno potniško linijo med Londonom in Parizom so vzpostavili leta 1919.
3. Leta 1919 so na letalu prvič servirali hrano.
4. Prvo letalo, ki je doseglo nadzvočno hitrost, je bilo letalo Bell X-1 leta 1947. Pilotiral ga je Charles Elwood Yeager.
5. Concorde je kot prvo nadzvočno potniško letalo komercialno začel leteti leta 1976. Po letu 2003 so ta letala umaknili iz prometa.
Platnena krila za letala je šivala njuna sestra
Usoden sunek vetra
Po izdelavi letala Eda VII je očetovih prihrankov zmanjkalo, brata sta zaman iskala finančno pomoč. Stvari so se obrnile na bolje, ko je Edvard leta 1910 na kolesarski dirki spoznal zagrebškega fotografa in poslovneža Mihajla Merćepa, ki mu je ponudil sodelovanje. Brata Rusjan sta se zato preselila v Zagreb in se začela spogledovati s serijsko izdelavo in prodajo letal. Septembra 1910 je nastal prototip letala z motorjem Gnome z močjo 50 konjev. To letalo se je lahko od tal odlepilo po vsega 28 metrih in s tem postavilo tedanji svetovni rekord.



Mejniki v razvoju letalstva
Želja po letenju je stara najbrž toliko kot človeštvo. Kot ptici naj bi bila letela že mitološka letalca Ikar in Dedal, letalne stroje z mehaničnimi krili je preučeval tudi Leonardo da Vinci. Za začetnika jadralnega letalstva veljata George Cayley (1773-1857), ki je leta 1804 izdelal prototip prvega sodobno oblikovanega letala, in Otto Lilienthal (1848-1896), ki je leta 1891 opravil prvi jadralni polet s posadko. Z motornim letalom sta prva poletela brata Wright 17. decembra 1903. Leta 1909 je Louis Bleriot prvi preletel Rokavski preliv. A. C. Read je leta 1919 z letečim "čolnom" letel iz Nove Fundlandije do Azorskih otokov. Leta 1924 sta dve letali v 175 dneh opravili polet okoli sveta, dve leti kasneje je ameriški raziskovalec Richard Byrd prvi letel čez severni pol. Leta 1927 je Charles Lindbergh opravil prvi polet brez postanka od New Yorka do Pariza.