Napihnjenost je običajno znak porušene črevesne flore. Zato je nujno, če se srečujete z napihnjenostjo, poskrbeti za uravnavanje in izboljšanje črevesne flore. Najprej iz zdravstvenih razlogov, nato še iz estetskih. Ko smo bolje videti, nastopamo bolj samozavestno in smo na sploh bolj uspešni v komunikaciji, v osebnih in poslovnih odnosih. Tega si vsi želimo. Najprej je treba zmanjšati stopnjo vnetja v telesu. Nižja stopnja vnetja v telesu pomeni manjše tveganje za nastanek vseh obolenj in boljše okolje za izgubo maščobe. Sam pri biosignature modulaciji z vsemi strankami najprej naredim prav ta korak (uravnavanje črevesne flore), ki je osnova za spektakularne spremembe v videzu in počutju. Podrobneje o tem lahko preberete na spletni strani vitja.si.

Trije osnovni tipi črevesnih bakterij

Večina bakterij v prebavnem traktu je probiotikov, to so dobre, prijazne bakterije. Primer probiotikov sta Bifidobakterija spp. in Lactobacillus spp. Probiotiki živijo v harmoniji s prebavnim traktom, med drugim pomagajo razgraditi in absorbirati hranila, spreminjati vitamine v obliko, primerno za absorpcijo, in razstrupljati snovi v trebuhu. Proizvajajo tudi različne antibiotike, ki so učinkovit zatiralec velikega števila škodljivih bakterij, vključno s streptokoki in stafilokoki. Uravnana flora je zelo pomembna pri boju z infekcijami, saj je to prva linija obrambe, ki jo poseduje naše telo.

Druga vrsta bakterij v našem prebavnem traktu so nevtralne bakterije, ki našemu telesu niti ne škodujejo niti ne pomagajo.

Tretja vrsta pa so neprijazne bakterije. Te so škodljive in povzročitelji različnih bolezni. Primeri patogenih bakterij so Salmonella, Staphylococus, Listeria in tako dalje. Bakterije, ki povzročajo kronična obolenja, so praviloma šibki organizmi. Najdemo jih v vsakem izmed nas in so v majhnem številu neškodljivi. V ugodnem okolju za razmnoževanje se eksponentno razmnožijo in tako ustvarijo idealne pogoje za nastanek bolezni.

Razlog za napihnjenost

Disbioza je ena izmed najpogostejših osnovnih težav, ki vodijo k nastanku drugih zdravstvenih težav. Pomeni porušeno ravnovesje med dobrimi in slabimi mikrobi v črevesju. Kot sem že omenil, pri večini strank, ki se obrnejo name po pomoč pri preoblikovanju telesa, opazim določeno vrsto disbioze.

Število mikroorganizmov v našem črevesju je osupljivo. V vsakem gramu blata lahko živi tudi do 100 milijard mikrobnih celic. Največji del mikroflore v črevesju sestavljajo anaerobne bakterije (torej takšne bakterije, ki obstajajo brez prisotnosti kisika), takoj za njimi po številu so aerobne bakterije (bakterije, ki živijo v prisotnosti kisika), kvasovke in praživali. Te bakterije živijo na sluznici tankega in debelega črevesja ter v notranjosti debelega črevesa v simbiotičnem ali antagonističnem odnosu, tam se hranijo s fermentiranimi ogljikovimi hidrati iz vlaken in enostavnih sladkorjev. Ekosistem znotraj prebavil je zelo dinamičen. Venomer se spreminja in odgovarja na spremembe v okolju, znotraj gostitelja, in v številu bakterij. Poznamo številne vzroke, ki vplivajo na prebavno mikrofloro. Disbioza vpliva na prenaseljenost škodljivih organizmov v prebavilih.

Disbioza tankega črevesja se kaže v fermentaciji (to je napačna presnova ogljikovih hidratov, vretje), ki ima za posledico napihnjenost, medtem ko se disbioza debelega črevesa kaže v gnitju napačno presnovljenih maščob in živalskih beljakovin, to pa navadno rezultira v obliki plinov. Obe obliki disbioze lahko privedeta do zastrupitve metabolizma.

Prekomerna rast bakterij in kvasovk v zgornjem prebavnem traktu moti presnovo ogljikovih hidratov tudi z delnim uničenjem encimov trebušne slinavke in prebavnih encimov proteaze. Delno neprebavljeni ogljikovi hidrati vstopajo v tisti del prebavnega trakta, kamor ne bi smeli priti v takšni obliki. Posledično se z njimi hranijo bakterije in kvasovke, ki tako povzročijo vetrove. Takšna fermentacija se pokaže v občutljivosti trebuha, napihnjenosti in vetrovih.

Nekateri stranski produkti presnove ogljikovih hidratov (etanol, D mlečna kislina) so sistematično absorbirani v telo. Etanol lahko povzroči zamegljenost in utrujenost kot presnovna zastrupitev z alkoholom v katerikoli obliki. Mlečna kislina pa zmanjša lokalno ​vrednost pH v celicah, kar vodi do motenj v celični presnovi in povišanja laktata v krvi.

Povečanje laktata pomeni manj proizvedene energije v celici. Povišan laktat je dandanes tesno povezan z neravnovesjem kandide, anksioznimi motnjami in kronično utrujenostjo. Druge posledice fermentacije so še na primer: škoda na prebavni sluznici, povečana prebavna propustnost in napačna absorpcija snovi.

Tipično se disbioza kaže v pomanjkanju nujno potrebne prebavne flore, kar je problem iz več razlogov. Primarno se ob pomanjkanju probiotikov ustvari odlično okolje za razmnoževanje nezaželenih bakterij. Sekundarno lahko neuravnovešena prebavna flora vodi do izčrpanja nujno potrebnih hranil. Zdrava prebavna ekologija ima zelo pomembno funkcijo v našem telesu, brez katere telo ne more normalno in učinkovito funkcionirati.