
Vsakdo je rad srečen. Tega občutka se še kako zavedamo ob praznikih, ko skoraj podzavestno iščemo pripadnost, oporo v družini, v svojih ljubljenih, ki ljubijo tudi nas. Pregovor sicer pravi, da je "sreča v nas samih", zato smo sami odgovorni zanjo, ali, kot rečemo, ''vsakdo je svoje sreče kovač''. Pa vendar nihče ni srečen sam, odmaknjen od sveta, marveč v druženju, odnosu z drugimi, bližnjimi. Srečo, ki izhaja iz druženja, pomaga pomembno graditi tudi hrana; skupni obed, ki je pravi obred povezovanja. A sreča ni nekaj, kar bi lahko prijeli v roke, čeprav se kaže tudi v našem odzivu na zunanji svet. Pomembno je nadzorovati uravnavanje in vpliv na svoje počutje, na svoja čustva in srečo.

Pri tem imajo pomembno vlogo hormoni. Ti določajo, ali se bomo v nekem trenutku počutili dobro, se brez škode odzivali na stresne situacije, dobro spali in bomo mladostni. Hormoni spodbujajo našo ustvarjalnost, visoko zmogljivost, krepijo voljo za uspehe in vlivajo optimizem. Hormoni so, čeprav še tako različni po svoji vlogi in sestavi, vedno v medsebojnem razmerju, pri čemer se lahko podpirajo, se med seboj zavirajo, si nasprotujejo ali pa se "vzajemno dopuščajo". Kot vse tudi hormoni težijo k medsebojnemu dinamičnemu ravnovesju, a to se lahko poruši iz številnih vzrokov. Že če zmanjka en sam hormon, je vse narobe. To velja tudi za hormone sreče. Sami po sebi niso dovolj, marveč le v sonavzočnosti vseh drugih hormonov.
Občutek sreče
Znanost je pred desetletji odkrila snovi, hormone, ki sprožajo in prenašajo občutek sreče v možganih. To so serotonin, dopamin in noradrenalin, ki jih podpirajo še oksitocin in endorfin. Pri kompleksnih čustvih, pri ljubezni na primer, se hkrati pojavlja več teh prinašalcev sreče. Dopamin se izloča zaradi pričakovanja ugodja, oksitocin krepi zaupanje, serotonin oznanja varnost. Za srečo morajo biti ti hormoni v medsebojnem ravnovesju.
• Noradrenalin. Potrebujemo ga že zjutraj. Dal nam bo zagon za akcijo, ustvarjalnost, okrepil voljo in 'napovedal' uspešen delovni dan. Zanj potrebujemo esencialno aminokislino fenilalanin ter vitamine B3, B6, B9 in C ter minerala magnezij in baker.
• Dopamin. Kot predhodnik (prekurzor) pri sintezi adrenalina in aminokisline tirozin spodbuja živahnost in dobro voljo, bistri misli in buri domišljijo. Naše telo pripravi, da se dobro počutimo.
• Serotonin. Zagotavlja duševno uravnovešenost, dobro razpoloženje in prijetno, mirno spanje. Zato ga največ potrebujemo zvečer.
Moč dotikov in objemov
V naši kulturi ni v navadi, da bi se dotikali in objemali vsevprek. To je posledica vzorca, ki izhaja iz strogih aristokratsko meščanskih in moralističnih načel nekdanjega avstrijskega cesarstva. Pa vendar danes tudi pri nas ni več nikogar, ki bi oporekal, da imajo pristni, iskreni dotiki in objemi velik pomen za utrjevanje sreče in zadovoljstva, saj se pri obojem sproščajo hormoni dobrega počutja in sreče.
Krompir, testenine, fižol, polenta in žita razmeroma hitro pomirjajo
Povprečen objem dveh, ki se nenačrtno srečata, traja vsega dve do tri sekunde. Načrtovano srečanje objem podaljša na šest do sedem sekund, kar je dovolj, da zaznamo toplino odnosa. Za sproščanje hormonov dobrega počutja pa je menda nujen vsaj 20 sekund dolg objem. Tedaj naj bi se že začel sproščati hormon ljubezni, oksitocin.
Dotiki in objemi imajo velik terapevtski učinek: pomirijo obe osebi v objemu, ju sprostijo, jima vlijejo občutek varnosti in zaželenosti, odpravljajo morebitne strahove, tesnobo in dvome, blažijo ali celo odpravijo depresijo. Skratka, iskreni objemi koristijo našemu psihičnemu in fizičnemu zdravju.
Hrana za srečo
Hrana še kako vpliva na naše počutje, tudi za nastanek hormonov sreče. Pri tem imajo dobri odnosi vzajemen sinergični učinek s hrano. Gradivo za hormone sreče so beljakovine oziroma aminokisline. Za serotonin potrebujemo aminokislino triptofan, za noradrenalin fenilalanin, za dopamin pa tirozin. Triptofana je veliko v skuti, mleku, ribjem in puranjem mesu, v bananah, orehih, dateljnih in arašidih. Tirozin je v koruzni moki, mandeljnih, jajcih, mleku, rižu, rži, sezamovem semenu, svinjini, sojini moki, grahu, špinači, bananah, fižolu, arašidih in bučnih semenih. Fenilalanin je v sezamu, jajcih, pšenični moki, govejih jetrih, mleku, rižu, ovsu, grahu, špinači, koruzi in krompirju.

Za gorivo služijo ogljikovi hidrati, ki se pretvorijo v glukozo, ter fruktoza iz sadja. Skupaj omogočijo, da triptofan preide prek krvno-možganske pregrade v možgane. Krompir, testenine, fižol, polenta in žita razmeroma hitro pomirjajo, a jih moramo uživati skoraj brez nasičenih maščob, ki proces zavirajo. Glukoza iz škroba deluje počasneje in serotonin nastaja šele po slabi uri. Če zaužijemo fruktozo, bo serotonin nastajal hitro, že po petih minutah. Čokolada deluje počasneje, ker vsebuje tudi maščobo. Če popijemo sladkan čaj ali skodelico kakava, bomo hitro pomirjeni, če zaužijemo rozine ali bonbon, bo ta proces še hitrejši.
Aktivatorje procesa so vitamini skupine B (B6, folna kislina, B12 in B3) ter minerali: selen, magnezij, baker in cink. Nastanek spodbujajo: pekoča paprika, česen, čebula ter kakav, čokolada, med, kava in ingver. Želim vam, naj občutki sreče trajajo vse leto, ki je pred nami! Sreča je vzajemen odnos.
Recepti
• Maslo s kaprami. Potrebujemo osminko masla, kozarček kaper, po pol žličke limoninega in pomarančnega soka, 50 g filejev inčunov. Polovico kaper pretlačimo z maslom, inčuni in sokom. Oblikujemo kroglice in na vsako posadimo eno celo kapro. Kapre imajo visoko stopnjo vitamina E, minerala selen in rutina, kvercetina, zato krepijo imunski sistem, nevtralizirajo škodljive proste radikale.
• Napitek s karotenoidnimi in flavonoidnimi snovmi. Sirotko zmešamo s sesekljanimi marelicami (lahko suhimi), breskvami in jagodičjem (maline, jagode, borovnice ...).
• Kakijeva krema. Potrebujemo en kaki na osebo, limonin sok, skuto, kremasti jogurt ali sladko smetano, kurkumo, sladkor, sol in zeleni poper. Vse sestavine zmešamo v mešalniku in ponudimo še s smetano ali jogurtom. Lahko posujemo s čokolado v prahu. Po istem receptu, s spreminjanjem deleža posameznih sestavin, lahko naredimo sladko ali slano varianto.
• Ohrovtova solata. Potrebujemo glavico listnega ohrovta, po 20 gramov mandljev in orehov, eno narezano čebulo, limonin sok, 4 žlice orehovega ali oljčnega olja, žličko sladkorja, ščepec soli, popra, in karija v prahu. Ohrovtu odstranimo kocen, preostanek naribamo in blanširamo. Odcedimo, dopolnimo s čebulnimi rezinami, orehovimi jedrci, prelijemo s polivko iz olja, soli, popra, sladkorja, karija in limoninega soka.

Lososov maslen namaz s koprom
80 g prekajenega lososa
osminka masla
ščepec kajenskega popra
3 žlice sesekljane čebule
1 žlica sesekljanega koprca
nekaj žlic zdrobljenih orehovih polovic ali pistacij
Maslo pretlačimo, zmešamo s čebulo, lososom, kajenskim poprom, orehi in pistacijami. Solimo in popramo po želji (lahko tudi z raznobarvnim grobo mletim poprom). Okrasimo s koprcem.