V zadnjih osmih mesecih je veliko lastnikov bitcoinov obogatelo. V pandemiji novega koronavirusa se je vrednost digitalne valute precej zvišala, da ne rečemo poletela v nebo. Z upravljanjem kriptovalut pa je povezano tudi dejstvo, da veliko ljudi do svojega digitalnega premoženja ne more dostopati, saj so pozabili geslo ali izgubili ključ do denarnice. Med njimi je ogromno takšnih, ki so bitcoine kupili ali rudarili v preteklosti, ko marsikdo še ni verjel v uspeh kriptovalut in je bila vrednost bitcoina bistveno nižja. In pozabljena gesla sploh niso tako redka, kot si mislite.
Na težave, ki jih lahko prinese prevelika skrb za varnost, tako opozarja primer v Nemčiji rojenega programerja Stefana Thomasa, ki nikakor ne more priti do svojega digitalnega premoženja, ocenjenega na okoli 235 milijonov evrov. Da, prav ste prebrali. Če bi to bil denar, naložen v banki, bi njegov lastnik enostavno šel v poslovalnico, se izkazal z dokumentom in težav bi bilo konec. Ker pa gre za finančna sredstva v digitalni valuti bitcoin, je zgodba bolj zapletena.
Stefan Thomas sicer živi v San Franciscu, kjer je pred desetimi leti za naročnika pripravil video, v katerem razlaga, kako kriptovalute delujejo. Plačilo za njegovo delo je primerno vsebini prejel v bitcoinih, natančno 7002 bitcoina, vrednost posameznega se je takrat gibala med dvema in šestimi dolarji. Programer jih je takrat varno shranil v svojo digitalno denarnico in pozabil nanje. Medtem je vrednost bitcoina presegla vrednost 34.000 ameriških dolarjev za kriptokovanec. V določenem trenutku se je povzpela tudi čez 40.000 dolarjev. Od začetka pandemije novega koronavirusa marca lani se je vrednost povišala za 700 odstotkov.
Težava, s katero se sooča lastnik omenjenih 7002 bitcoinov, ki mu povzroča neprespane noči, je, da je že osemkrat vpisal napačno geslo za dostop do svoje denarnice. Na voljo pa ima le še dva poizkusa, preden se ironkey, s katerim je zaščitil svoje kovance in vključuje njegove osebne ključe za dostop do denarja, zakodira. Zaklene. Thomas tako nikoli več ne bi videl svojega denarja. Programer je povedal, da je poskusil z vsemi osmimi gesli, ki jih je pred desetletjem najpogosteje uporabljal, a ironkey se ni odklenil. Vsi poskusi so bili neuspešni, vsa gesla napačna. Za tuje medije je Thomas povedal, da je več ur preležal v postelji in razmišljal o pravilnem geslu, a ko ga je vpisal in ni bilo pravo, sta bila obup in razočaranje vse večja.
Tudi poslovnež Brad Yasar iz Los Angelesa je v zadnjem desetletju porabil več sto ur, da bi se dokopal do svojega digitalnega premoženja. Na več diskih namiznih računalnikov ima shranjenih več tisoč bitcoinov, ki jih je ustvaril z rudarjenjem, gesel pa se ne spomni več. Diske je varno spravil v vakuumsko folijo in jih umaknil, da mu jih ni treba gledati. "Nočem, da me vsak dan opominjajo, da je to, kar imam zdaj, le del tistega, kar bi lahko imel a sem to izgubil," je dejal.
Tudi 34-letni Gabriel Abed, podjetnik z Barbadosa, je izgubil okoli 800 bitcoinov, zdaj vrednih približno 25 milijonov dolarjev, ko je njegov prijatelj leta 2011 formatiral disk prenosnega računalnika, na katerem so bili shranjeni zasebni ključi za denarnico z bitcoini. K sreči to niso bili edini kriptokovanci, s katerimi je Abed trgoval skozi leta. Nedavno si je po pisanju New York Timesa kupil sto hektarjev veliko obalo na Barbadosu.
Zanimiva je tudi zgodba Britanca Jamesa Howlla, ki se trudi na smetišču poiskati trdi disk, ki ga je med čiščenjem pisarne zavrgel, štiri leta kasneje pa ugotovil, da so na njem bitcoini, vredni kar 225 milijonov evrov.
Satoši Nakamoto, ki je pod tem psevdonimom ustvaril digitalno valuto bitcoin, je to naredil z namenom, da vsakomur na svetu omogoči, da si odpre digitalni bančni račun in na njem shrani denar na način, da nobena vladna ustanova do premoženja nima dostopa. Ni pa predvidel načina - podjetja ali platforme -, ki bi hranil gesla in jih po potrebi uporabnikom pomagal obnoviti. Tudi Thomas je medtem ugotovil, da biti sam svoja banka ne prinaša zgolj prednosti. A tudi on je preskrbljen, saj se je spomnil gesel za svoje preostale denarnice.
Od obstoječih 18,5 milijona bitcoinov je približno 20 odstotkov - zdaj vrednih okoli 140 milijard dolarjev - izgubljenih, saj so zaklenjeni v denarnicah, do katerih so uporabniki izgubili ključe, poroča podjetje Chainalysis. New York Times pa piše, da družba Wallet Recovery Services, ki se ukvarja z ugotavljanjem izgubljenih ključev, vsak dan prejme v povprečju 70 prošenj za pomoč. Število obupanih lastnikov pozabljenih gesel se je v zadnjem mesecu potrojilo.
