Saša Britovšek
V poletju uživamo tudi tako, da si privoščimo užitke, za katere čez leto nimamo dovolj časa. Da se odpravimo na pustolovščine in potovanja, za katere sicer ni primeren čas, prostor ali druge okoliščine. Da si izpolnimo želje, izbiramo nove poti, ki jih pletejo naše misli in spomini. Vsi so na dosegu roke, ko sežemo po dobrih knjigah. Tukaj je izbor poletnega branja, s katerim lahko napolnite svoje počitniške potovalke in na knjižnih straneh doživite nepozabne avanture. Seveda pa je bera literarnih novosti zgolj domačih založb še veliko večja in vabi v raziskovanju.
Sklenjen krog kraljice slovenske kriminalke
Irena Svetek je pisateljica, ki se je je že prijelo ime kraljica slovenske kriminalke. Pred leti smo njeno ime opazili pod scenarij domačih filmov in nanizank, kjer je sodelovala z režiserji, kot so Vinci Vogue Anžlovar, Slobodan Maksimović, Vojko Anzeljc. Leta 2021 se je lotila pisanja kriminalk in izdala roman Rdeča kapica, prvega v seriji psiholoških kriminalk. V njem se z brutalnimi umori sooča državni tožilec Mio Aurelli, ob njem pa še preiskovalni sodnik, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte kriminalističnega urada, patolog in tajnica. Prvi njihov primer je umor mladoletnice, najdene v ljubljanskem parku, odete v rdeče ogrinjalo. Šokantna in napeta zgodba bralca povleče v svojo mrežo skrivnosti. Podobno, le da še bolj srhljivo, to stori Beli volk. Leto kasneje je Svetkova namreč navdušila z drugo kriminalko iz serije, vpeto v staroslovansko mitološko izročilo.V Kočevskem rogu namreč odkrijejo golo truplo ženske, ki ji obraz prekriva zlovešča maska v obliki volčje glave. Ozračje je strašljivo, temačno in bralcu se zdi, da nanj prežijo krvoločni volkovi, včasih vseeno manj krvoločni od človeka. Pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina luč sveta ugledal tretji roman iz trilogije, Črni princ. O napeti zgodbi, ki odpira vprašanje o nasilju, tako do drugih kot do sebe, je avtorica povedala:
"Po Rdeči kapici in Belem volku je Črni princ roman, ki sklene trilogijo. V njem sem se ukvarjala s tematiko bolečine, psihične, predvsem pa fizične. Zdelo se mi je zanimivo pisati o nečem, kar je del našega vsakdanjega življenja, kajti vsi se soočamo z bolečino, pa naj bo ta fizična, travmatična, bolečina ob izgubi ljubljenega bitja … To je ena izmed tem, ki sem jih izpostavila v romanu, ker pa gre za zaključek trilogije, sem povezala vsebino prvega dela, torej romana Rdeča kapica, z vsebino Črnega princa in tako sklenila krog."
Od soškega krimiča do politične satire
Mirt Komel je pisatelj, filozof, predavatelj in raziskovalec iz Nove Gorice. Čeprav ima za seboj paleto najrazličnejših literarnih del od dram, pesnitev, potopisov, dnevnikov, je širša javnost zanj kot avtorja izvedela šele ob njegovem romanesknem prvencu Pianistov dotik, sledila sta dva odmevna detektivska romana Medsočje in Detektiv Dante, oba nominirana za nagrado kresnik, vse pa je izdala založba Goga. Prvi je bralce prepričal kot neposreden dnevniški zapis novinarja, ki je v fiktivnem kraju ob Soči iskal zdravilni dopust, našel pa talent za raziskovanje umora. Detektiv Dante nas je kljub kasnejši izdaji vrnil v preteklost in pojasnil, kdo je novinar Erik Tlomm in predvsem zakaj je prišel v Medsočje ter kaj se je tam odvijalo pred umorom mestne lepotice. Hkrati se Dante sooči s tremi zaporednimi umori in knjigo povzdigne v psihološko-detektivsko dramo.
Novi Komelov roman Akiles, ki je že na prvi pogled "uganka skovanka", je v prvi vrsti navdihnilo vstajniško gibanje 2012-2013. Avtor meni, da je takrat šlo za enega najpomembnejših političnih dogodkov pri nas. Tri osebne zgodbe se prepletajo in odvijejo v 24 urah od jutra do jutra na dan Dogodka. Glavna ideja romana pa je poskus, kako v deformiran, optično prelomljen svet, v katerem nihče nič ne verjame (a vse deluje), pripeljati do skrajnosti. To je pisatelj oziroma filozof naslikal v politični satiri o Zloveniji s prestolnico Ljublabljano.
V slovenski družbi oziroma politiki je navdih za pisanje našel tudi Dušan Merc. V novem romanu Picerist se z nikoli odkritimi vlomilci v sefe banke na Slovenski cesti poigrava s kriminalnim žanrom tudi on. Osredotoča se na pripoved zapornika, ki ga nihče ne pozna, čeprav ga vsi iščejo. Merc se z zaporniki ukvarja na zelo psihološki način, istočasno pa ponuja pogled na obrobje naše družbe po osamosvojitvi, ki navidezni vrh opazuje z zelo resničnega dna.
Nadaljevanje zgodbe na ostankih skrivnosti
Roman Anomalija sicer ni sveže branje, a je spektakel presenetljivih razsežnosti, ki ga je treba omeniti. Skratka, če ga niste brali lansko poletje, se še vedno lahko pridružite milijonom navdušencev. Sodobni francoski avtor Hervé le Tellier je Anomalijo izdal pred dobrimi tremi leti in takoj navdušil. Samo v Franciji je prodal 1,2 milijona izvodov, in če upoštevamo, da vsak izvod preberejo vsaj trije ali štirje bralci, jo je v prvem letu prebralo okoli pet milijonov Francozov. Zgodba se prične kot "običajen" krimič, a se, ko spoznamo nekaj osrednjih likov, premakne v napet psihološki triler, ki s kompleksno pripovedjo šokira vse bolj in bolj. Nenavadni dogodki, povezani z letalom, ki odleti iz Francije v New York, bralcu ne dovolijo spustiti knjige iz rok vse do konca.
Britanski televizijski voditelj in komik Richard Osman, zdaj tudi uspešen pisatelj, je izdal tretjo knjigo o četverici Četrtkovega kluba za umore. Tudi Strel v prazno, ki ga je pri Mladinski knjigi prevedla Jerca Kos, je duhovita kriminalka in postreže z mamljivo skrivnostjo, ki se jo lotijo preiskovati prebrisani stanovalci doma starostnikov. Desetletje star umor jim postreže s skrivnostmi in nevarnostmi, ki ogrožajo celo enega od članov kluba.
Danki Anne Mette Hancock je prvenec Smrdljivka z osrednjima junakoma, novinarko in publicistom, leta 2017 prinesel nagrado za najboljši kriminalni prvenec. Nadaljevala je z naslednjim iz serije - Brazgotine, o izginotju desetletnega Lukasa, ki je obseden z iskanjem prepoznavnih podob in vzorcev. Preiskovalna novinarka Heloise prepozna sledi prej kot danska policija, a tokrat njene misli bremenijo tudi lastni demoni preteklosti. Ko spretno poveže vse niti, pred nami razgrne pretresljivo zgodbo o družinskih in vojnih travmah ter maščevanju.
Razkrite poti zasebnosti in kariere
Pred nekaj leti nam je priznana slovenska pravnica in dolgoletna državna tožilka Vlasta Nussdorfer z anekdotami, spomini in pripovedmi prikazala prehojeno pot od pripravnice do visoke državne tožilke. Nastal je njen prvenec Nekaj vam želim povedati. Tri leta kasneje je tukaj knjiga o usodah ljudi, s katerimi se je srečevala tri desetletja. "Trenutek nepazljivosti, nerazsodnosti, žalosti, besa, razočaranja ali drugih čustev jim je vzel miren vsakdan in kdaj celo prostost, mnogim pa celo življenje," je povedala ob izdaji Tanke črte, ki se mestoma bere kot kriminalka. "Veliko je bilo vzrokov za prestop tanke črte, ki loči dovoljeno od prepovedanega, dobro od zla, življenje od smrti. Na strani mrtvih, zlorabljenih, posiljenih ali oropanih bodo stali neomajni tožilski liki, njim nasproti odvetniki tako ali drugače nesrečnih obtoženih, do katerih boste čutili paleto zelo različnih čustev, sodbo v imenu ljudstva pa bodo izrekali v črne toge odeti sodniki. Se boste z njimi strinjali ali bi razsodili drugače?" Nussdorferjeva vabi k branju, ki brez dvoma spremeni bralčevo mnenje o dogajanju za zidovi sodne plače.
Še ena knjiga o karierni poti, ki je izšla prav tako pri Beletrini, je Hiša sozvočja dolgoletne šefinje državnega protokola Ksenije Benedetti. Njena knjiga je nastajala tri leta in je pisan preplet vprašanj in odgovorov. Avtorica je namreč povabila 75 bolj ali manj bližnjih oseb, da ji zastavijo vsaka tri vprašanja, in nastal je inovativen format avtobiografije. "Ideja za zgradbo knjige je pljusknila iz vesolja moje glave nekega svetlega večera, tik pred spanjem. V takih napol budnih stanjih najbolj ustvarjalno in jasno vidim. Naslednje jutro sem prijela svinčnik in začela vijugasta potovanja od sopotnika do sopotnika, od sopotnice do sopotnice, od vprašanja do vprašanja, od odgovora do odgovora," pojasnjuje Benedettijeva.
Pokojni psihiater Gorazd Mravlje (1946–2023) in knjižna avtorica Bojana Leskovar sta bila dolgoletna prijatelja. Med njima se je zaupanje pletlo štiri desetletja, zadnji dve leti pa se je intenzivnost še povečala. Bojana Leskovar je namreč prevzela prijateljevo mesto - psihiater se je spremenil v pripovedovalca, ona pa je zastavljala vprašanja, podvprašanja, želela pojasnila, si zapisovala odgovore in beležila opazke. Knjiga Psihiater na kavču je knjiga o človeku, ki je živel psihiatrijo in bil psihiater ves dan. "Ure in ure sva se pogovarjala, ne samo o tem, kar je v knjigi, o vsem. Ker je o vsem imel svoje mnenje, zelo specifično. Njegov pogled je bil pogled z drugega zornega kota, s kota psihiatra," je ob izidu knjige Psihiater na kavču Bojane Leskovar povedala avtorica.
Pričakovanja, ideali in srečanja
Klavčev Prehod je vestern, a z Divjim zahodom, kot ga ni prikazala še nobena filmska uspešnica. Zgodba ameriškega klasika Johna Williamsa se zoperstavi vsem dosedanjim stereotipom o kavbojih, bizonih, divjih lovcih in idealom življenja z naravo. Romantična lovska odprava se sprevrže v kruto soočenje z divjino, a ne narave, pač pa človeške biti. Po romanu, ki ga nekateri označujejo za najboljši vestern vseh časov, so leta 2022 posneli film z Nicolasom Cageem v glavni vlogi.
Voda v jezeru ni nikoli sladka Giulie Caminito je najboljši italijanski roman leta 2021 po izboru bralcev. Govori o brezizhodnosti mladih generacij z italijanskega podeželja. Spremljamo šestčlansko družino, ki se v upanju na boljše življenje iz rimske socialne soseske preseli v primestje. Dekle Gaia si novega življenja ni predstavljala tako, da bi se morala podrejati toku in sklanjati glavo. Njene sanje še vedno segajo visoko in verjame v svojo želeno prihodnost in ve, da je odvisna od nje same.
Tik pred poletjem je pri založbi Mladinska knjiga izšel tudi roman slovensko-francoske avtorice Brine Svit Uporni bicikli. Je prvo njeno delo, ki je prej izšlo v slovenščini kot v francoščini. Morda tudi zato, ker se v celoti dogaja v Ljubljani - v času epidemije kovida in kolesarskih protestov.
