Zora Štok
Saj je vendar praznični mesec, december! Ko nas pričakovanja kar nekoliko ponesejo, da ob lučkah, ki svetijo in migotajo povsod okoli nas, in vonju po vanilji in cimetu, ki se širi po mestnih trgih in domačih kuhinjah, vsaj nekoliko pozabimo na vsakdanje skrbi. In december je tudi čas, ko si mnoge mame in babice ter seveda tudi kak oči in dedek vzamejo nekoliko več časa za svoje malčke in v prazničnem vzdušju skupaj spečejo piškote.
Zvezki in rokovniki naših babic (v njihovem času še ni bilo računalnikov, tablic in mobitelov) skrivajo mnoge recepte za praznične piškote, potice ali pletenice. Doma pripravljeni keksi včasih morda niso bili tako pisani in okrašeni z biserčki, barvnimi kroglicami in sladkornimi drobtinami kot danes, a so bili tako zelo okusni, da se mnogi med nami v svoji odrasli dobi teh preprostih piškotov spominjajo z veliko nostalgije; skušamo jo oživiti s prenašanjem običajev praznične peke na naslednjo generacijo.
Kaj je lepšega od vonjav po cimetu, vanilji, kardamomu, klinčkih in pomarančni lupinici? In od pogleda na pekač, obložen s piškoti različnih oblik in okusov, ki čakajo samo še na okrasitev? Potem pa v škatle z njimi, da se še nekoliko medijo, in čez čas sledi pričakujoče odpiranje škatel ter prva pokušnja prazničnih sladkih dobrot. Da pa bodo te res okusne, dišeče, krhke, velja pri peki upoštevati osnovna pravila.
Nekaj osnovnih pravil
Krhko ali piškotno testo sicer ni tako občutljivo kot na primer biskvitno, pri katerem lahko že minuta stepanja preveč naredi maso trdo in žilavo, ali zahtevno kot kvašeno, pa vendar tudi pri tej vrsti testa velja biti previden, da ne bi na koncu imeli trdih in žilavih piškotov.
Da bo šla peka dobro od rok, si velja najprej sestaviti seznam piškotov, ki jih nameravamo peči, in si izpisati sestavine za posamezen recept. Vse skupaj seštejmo in nabavimo moko, sladkor, maslo (je sicer dražje od margarine, a okus je povsem drugačen in cena odtehta, če pa nam je vendarle predrago, uporabimo pol masla in pol margarine), čokolado ali kakav v prahu, temno in belo čokolado, cimet, vaniljev sladkor in pecilni prašek, jajca, sladkor v prahu in različne okraske pa pomarančno in limonino lupinico, nugat in marcipan, prav bo prišla tudi marmelada.
Ne pozabimo na modelčke. Pri načrtovanju peke upoštevajmo, pri katerih piškotih nam bodo ostali beljaki ali rumenjaki, potem recepte kombinirajmo tako, da porabimo vse sestavine.
Gladka moka za testo
Za piškote uporabljamo mehko oziroma gladko moko, seveda ne bo hujšega, če se prikrade tudi malo ostre. Del moke lahko nadomestimo tudi z jedilnim škrobom (gustin), lahko pa moki namesto škroba dodamo vrečko pudinga (čokoladnega za temne piškote ali vaniljevega za svetle; puding je tako in tako le aromatiziran škrob). Med sejanjem moke dodamo vedno tudi ščepec soli.
Ne predolgo v pečici
Testo zavijemo v plastično folijo in pustimo nekaj ur v hladilniku. Naenkrat lahko zamesimo več vrst testa in v hladilniku lahko različne osnove za piškote počakajo tudi več dni, preden piškote spečemo.
Ko se lotimo peke, je najbolje pekač obložiti s papirjem za peko ali folijo za večkratno uporabo. Pripravimo si tudi primerno rešetko za hlajenje piškotov. Predvsem pa pazimo na dolžino peke in pravšnjo temperaturo; med 175 in 180 stopinj je najbolj primerna, za piškote običajne debeline (tri do pet milimetrov) in velikosti zadostuje osem do deset minut peke. Ko piškote vzamemo iz pečice, naj bodo na dotik še malo mehki, na zraku se bodo namreč še malo posušili in bodo na koncu krhki in hrustljavi. Če jih predolgo pečemo, bodo trdi in se bodo preveč drobili.
Naposled sledi okraševanje, a to je prepuščeno naši domišljiji. Piškote lahko prelijemo s čokolado, z njo delamo po njih črte in druge vzorce, uporabimo glazuro iz beljaka in sladkorja v prahu ali z malo tekočine in dodatkom kakšne barve, potresemo jih z barvnimi okraski. Veseli in pisani naj bodo, saj so vendar prazniki.
