Janez Kovačič
Reinkarnacije uspešnih avtomobilov so morda logične v časih, ki avtomobilskim tovarnam niso pretirano naklonjeni. Toda lamborghini countach, avto, ki ga je italijanska avtomobilska hiša izdelovala dolgih šestnajst let (od 1974 do 1990), zanika to logiko oziroma domnevo. Lamborghini iz Sant'Agate Bolognese, komaj streljaj od Ferrarijevega Maranella, kar je omembe vredna malenkost, ima za seboj zelo uspešnega pol leta. Countach v novi izvedbi naj bi te številke še izboljšal.
A najprej nekaj o zgodovini in razlogih za nastanek ta hip slovite apeninske avtomobilske hiše, ki ima trenutno v svojem programu zgolj tri modele - aventadorja, huranaca in urusa. Slednji je športni terenec, torej avto tiste vrste in razreda, ki po dolgem in počez navdušuje tako evropsko kot tudi drugo avtomobilsko publiko. Za vse tri je značilno, da jih poganjajo močni bencinski stroji, ki so seveda bistvo in filozofija te hiše, ki je od leta 1998 pod pokroviteljstvom vsemogočnega Volkswagna oziroma Audija. In razlog za nastanek? Legenda, precej značilna za romanske avtomobilske stvaritve, pravi, da je bil ustanovitelj Ferruccio Lamborghini nezadovoljen s ferrariji, ki so bili v njegovi garaži. Trdil je, da so preglasni in neudobni, kar je bilo zanesljivo res. Ko je ob neki priložnosti s tem seznanil tudi slovitega Enza Ferrarija, ga je ta (menda) naduto zavrnil. Leta 1963 je tako nastal avtomobilski del Lamborghinija, hiše, ki je bila prej znana, priznana in uspešna na trgu traktorjev. Ampak do rojstva izvirnega countacha se je zgodilo še marsikaj.
Ferruccio Lamborghini je bil sicer kmečki otrok, a ga je že od zgodnje mladosti bolj zanimala kmetijska mehanizacija kot pa delo in življenje na kmetiji. Leta 1940 se je pridružil italijanski vojski oziroma vojnemu letalstvu, vojno je preživel na tedaj še italijanskem, sedaj grškem otoku Rodos. Ko se je vrnil, se je začel ukvarjati z izdelavo traktorjev in predelavo avtomobilov ter nasploh inženirstvom. Očitno je bil dovolj uspešen, da se je lahko sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja lotil izdelave avtomobilov, ki naj bi konkurirali že tedaj slovitim ferrarijem.
Biki kot zaščitni znak lamborghinijev
Znano je Lamborghinijevo občudovanje, skoraj nekakšna obsedenost z bikoborbami in posledično živalmi, ki so glavni "igralci" v tej, danes vse bolj problematizirani španski tradiciji. Vse skupaj je tudi del identitete te italijanske tovarne cestnih bolidov, s kakršnim se - če drži tisto, kar se pojavlja v slovenskih t. i. rumenih medijih - vozi tudi Luka Dončić. Ko je leta 1962, torej leto pred ustanovitvijo avtomobilske tovarne, Ferruccio Lamborghini obiskal ranč Dona Eduarda Miure v Sevilli, tedaj znanega španskega rejca bikov za bikoborbe, je bil impresioniran nad mogočnimi živalmi. Tedaj naj bi se bil odločil, da bo silhueta bika postala zaščitni znak njegovih še nerojenih avtomobilov. In prav miura je bil prvi lamborghini, ki je tovarni iz Sant'Agate Bolognese na široko odprl vrata v svet prestižnih športnih avtomobilov. Tradicije imenovanja avtomobilov po bikih (urraco, murcielago, diablo ipd.) dolgo časa niso prelomili, čeprav menda drži, da countach ni dobil imena po kakšnem biku, temveč gre za besedo osuplost, izrečeno v piemontskem narečju.
Prvi oziroma izvirni countach je nasledil miuro, avto, ki so ga zaradi številnih nesreč, kar je bila predvsem posledica zelo specifične uporabnosti, izjemne motorne moči in pogona na zadnji kolesni par, česar pa večina lastnikov ni obvladala, imenovali kar morilec bogatašev. Prvi countach se je pojavil leta 1974 in so ga - vsekakor zanimivo - prodali ali dostavili kupcu iz Avstralije. Oblikoval ga je Marcello Gandini, imel je, kakopak, sredinsko nameščen motor (kar je postalo stalnica pri takšnih avtomobilih), 12-valjni bencinski agregat in vrata, ki so se odpirala naprej in navzgor (kar je Gandini uporabil že pri študiji alfa romeo caraba) ter tako postala še eden od zaščitnih znakov teh slovitih avtomobilov. Doživel je vrsto prenov oziroma izvedenk in postal do tedaj tržno eden najuspešnejših lamborghinijev.
Reinkarnirani countach, o katerem se morda zdi, da je zgolj preoblečeni aventador, prihaja na avtomobilski svet v času, ki je drugačen, poln izzivov, pa tudi vse bolj elektrificiran, torej hibriden. Temu se v novi izvedbi ni mogel ali morda smel izogniti, pri čemer gre v pogonskem smislu za že kar uveljavljeno kombinacijo: 12-valjni bencinski agregat z gibno prostornino 6,5 litra ima pomoč elektromotorja, tako da se, pod črto, nabere presunljivih 599 kW (803 KM) in še bolj presunljivih 719 Nm navora. Po tovarniških podatkih zmore bolid iz Sant'Agate Bolognese do 100 km/h v le 2,8 sekunde, končna hitrost je prav tako vrtoglavih 335 km/h. Izdelali bodo samo 112 countachev, in kot se piše, naj bi bili že vsi prodani. Cena? Ni znana, govori se, da hočejo za vsakega nekako dva milijona evrov. Torej …
