Bliža se zima in tudi zemljo je treba pripraviti nanjo. Med drugim je jesen tudi čas za gnojenje z gnojem. A pred tem je smiselno vedeti, kaj v zemlji imamo, da bo gojenje pravilno. Zemlja je osnovno orodje, s katerim delamo na vrtu, in dom naših rastlin; tako kot vsa bitja se morajo dobro počutiti, da bodo zdrave, Z gnojenjem močno vplivamo na kvaliteto zemlje in na življenje v njej. Brez tega ni zdravih rastlin. Človek s svojim delovanjem najpogosteje vpliva na založenost tal s hranili, z gnojenjem tudi na pH tal, njihovo strukturo in s kolobarjem na stanje škodljivih (in koristnih) mikro- in makroorganizmov v tleh. Poglejmo si osnovne lastnosti tal.
Kaj pove analiza tal
Analiza tal nam pove, koliko je v zemlji rastlinam dostopnih hranil. Analiz zemlje je več. Tudi natančno teksturo tal ugotavljamo z analizo. Prav tako lahko iščemo v zemlji ostanke kemijskih snovi, težkih kovin …, a zdaj govorimo o analizi, ki bi jo morali narediti za vsak vrt. To je analiza rastlinam dostopnih osnovnih hranil v tleh, naredimo pa lahko tudi razširjeno analizo, s katero preverimo še stanje mikrohranil, ki jih rastline lahko dobijo iz zemlje.
Vzorec, odvzet z lopato samo na enem mestu, ni ustrezen.
Šele analiza zemlje pove, s čim in koliko lahko gnojimo. Prav letos sem se srečala z zanimivo vrtičkarsko izkušnjo. "Zemlja je bila pusta, zdelo se je, da nima hranil. A ko sem dal zemljo na analizo, sta obe pokazali prezaloženost tal." Prav zato v vremenu, kot je bilo letošnje, rastline niso lepo uspevale. Najpogosteje so namreč tla prezaložena s posameznimi hranili, zaradi česar je prehrana rastlin nepravilna. Rastline so lahko odporne le, če so pravilno prehranjene (ne preveč in ne premalo). Pri nas analize zemlje izvajajo nekateri kmetijsko-gozdarski zavodi, tudi KGZS enota Maribor, in Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani.
Za točen rezultat analize zemlje je najbolj pomembno, da vzorec odvzamemo pravilno; to pomeni enakomerno po izbrani površini in v pravi globini. Za to je najprimernejša sonda. Vedeti morate, da je na sto kvadratnih metrih zemlje v globini 20 centimetrov, kolikor je obdelujemo in imamo največjo maso korenin, 30 ton zemlje. V laboratorij pa je prinesemo slab kilogram. Zato mora biti vzorec odvzet po celotnem vrtu, z vseh gredic. Vzorec, odvzet z lopato samo na enem mestu, ni ustrezen - dobili bomo napačen rezultat. Posamezne vzorce zemlje z vrta nato v vedru dobro premešamo, damo v vrečico, označimo in odnesemo v najbližji laboratorij.
Kaj pomenijo številke
Poglejmo, kaj pomenijo številke, zapisane na rezultatih analize. Ko dobimo rezultate analize, običajno ne vemo, kaj pomenijo. Na to temo dobim veliko klicev.
Reakcija tal oziroma pH-vrednost nam pove, ali imamo opravka s kislo, nevtralno ali bazično (alkalno) reakcijo tal. Mnogi pH-reakciji tal sploh ne posvečajo pozornosti, saj ne vidijo neposrednih težav, ki jih povzroča napačen pH tal. V ekološkem kmetovanju pa je osnovna zahteva, da se rastline dobro počutijo. Prenizka ali previsoka pH-reakcija tal povzroča, da rastlinske korenine selektivno sprejemajo posamezna hranila. Na sprejem nekaterih hranil pH manj vpliva kakor na sprejem drugih; rastline sprejemajo hranila v nepravilnem razmerju, kar je zanje lahko težava. Poleg tega se zaradi tega nekatera hranila v tleh kopičijo in zmeda se še povečuje - pH tal vpliva tudi na to, katere mikroorganizme imamo v tleh, s tem pa tudi na to, kako se rastline počutijo in kako jim mikroorganizmi pomagajo - pH tal je zelo pomemben in nanj moramo paziti.
Za pridelovanje rastlin je potrebno območje okoli 6,5. Res je, da najdemo tudi njive z reakcijo okoli 4, saj se pH-faktorju tal dolga leta ni posvečalo toliko pozornosti, kolikor bi bilo potrebno. Reakcija pH tal je odvisna od matične podlage, ki vsebuje apnenec in druge kalcijeve kamnine (ali pa ne), vendar se zaradi številnih dejavnikov zemlja sproti spet zakisa. Z rastlinskimi pridelki iz tal jemljemo najbolj pomembna elementa, ki tvorita alkalni del tal, to sta kalcij in magnezij, ki se iz zemlje tudi izpirata. Zato je treba ves čas skrbeti tudi za primeren pH tal. Na srečo je na površinah, kjer se redno uporabljajo organska gnojila, kot sta gnoj in kompost, običajno obrnjen problem, tla postajajo celo preveč alkalna. Žal pa tudi taka niso idealna za rast in razvoj rastlin. Prenizek pH zvišamo z apnenjem. Apnenci so naravni materiali, zato jih lahko uporabljamo tudi na ekološkem vrtu. Kar nekaj pripravkov dobimo tudi v slovenskih trgovinah.
Previsok pH je težje odpraviti. Vsaj ob sajenju plodovk in krompirja se v tla zadela nekaj kisle šote (5-8 l/m²), vendar je to samo gašenje požara, če analiza pokaže, da je pH višji od 7.
Vsebnost fosforja in kalija v tleh
Fosfor in kalij sta med najbolj pomembnimi makroelementi v tleh. Seveda ni bolj pomembnih in manj pomembnih hranil, vendar bi bila analiza vsebnosti prav vseh hranil draga, zato so se strokovnjaki odločili, da bodo za osnovno mnenje in vtis o hranilih v tleh merili stanje teh dveh elementov. To pa ne pomeni, da ostalim ni treba posvečati pozornosti.
Al-metoda izraža vsebnost fosforja in kalija v tleh v mg/100 g tal. Da si bomo vrednosti lažje predstavljali, jih uvrstimo v pet razredov. Te označimo s črkami A, B, C, D in E. Pri tem srednja črka C pomeni primerno založenost tal s fosforjem ali kalijem. A pomeni, da je v tleh izbranega elementa veliko premalo, črka B, da ga je premalo. Obratno D pomeni, da ga je nekoliko preveč, črka E pa, da ga je veliko preveč.
Kot sem že povedala, se zgodba tukaj ne konča. Če je v tleh preveč fosforja (najpogosteje na vrtovih), rastlina nima dostopa do kalija (element odpornosti in okusa) ali pa je slabši, enako velja za železo, mangan in še nekatera hranila. Zato je gnojenje izredno pomemben del ravnanja z zemljo na vrtu, saj z vsakim našim posegom lahko izboljšamo ali pa pokvarimo življenjski prostor rastlin.
Koliko humusa naj bo v zemlji
Humus v tleh je izjemno pomemben, saj vpliva na prehrano vrtnin, lahko pomaga odpravljati naše napake, rastlinam pomaga iz težav zaradi vremenskih sprememb, je hrana za mikroorganizme, ki potem pomagajo rastlinam … Skratka, humus ima toliko pomembnih lastnosti, da tukaj zanje ni dovolj prostora. Humusa mora biti v vrtni zemlji vsaj štiri odstotke. Ne nasedajte tistim, ki pravijo, da humusa ne more biti preveč. V vlagi, kot je bila letos, lahko preveč humusa povzroči gnitje rastlin. Zato je želena vrednost humusa med štirimi in osmimi odstotki. Če je humusa dovolj, je težave, ki jih povzroča nesorazmerje med hranili, lažje premagovati. Humus rastline porabljajo in z njimi ga tudi odnesemo z vrta. Zato ga je treba redno obnavljati. To dosežemo z organskimi gnojili, vendar ne delujejo vsa enako. Še vedno velja, da je na prvem mestu kompost, na drugem gnoj. Kupljena organska gnojila (brikete) je nujno kombinirati z rastlinskimi ostanki - rastlinami za zeleno gnojenje. Zdaj lahko sejemo samo še žita in morda primešamo nekaj semena grašice. Zelena odeja bo pozimi varovala našo zemljo tudi pred vremenskimi nevšečnostmi.
Ker je zdaj čas počitka, počiva tudi zemlja. In zdaj je najprimerneje, da preverite zemljo na svojem vrtu, kakšen je njen pH. Zelo pogosto namreč velja zmotno mišljenje, da je apnenje na vrtu nujno. Prav tako se gnoji preveč in nepravilno. Vzemite si čas in preverite, kako je na vašem vrtu.
Mah ni pokazatelj kislosti tal
Mnogi menijo, da je mah pokazatelj kislosti tal. To mnenje je napačno. Najpogosteje se mah pojavi na zbiti in vlažni zemlji, torej je prej pokazatelj slabe strukture tal. Tla, ki jih nekaj let obdeluje človek, so namreč že močno spremenjena in naravni kazalci niso več zanesljivi. Zato je ukrepanje na prej naštete načine smiselno samo, če analiza potrdi naše sume. Nikoli ne uporabljajte gnojil, sredstev, ki vplivajo na pH tal (apnenci, kalciti …), razen če analiza tal pokaže, da je pH nizek oziroma so tla kisla.
