Nasveti Miše Pušenjak: Kako ukrepati po toči, da bi na vrtu rešili, kar se rešiti da

Letos nam vreme resnično daje veliko snovi za pogovor. Dolga mrzla pomlad je oslabila naše rastline, prav vse imajo preslabe koreninske sisteme, da bi se uspešno upirale stresnemu vremenu, ki smo mu priča zdaj. Temperatura je skakala do najvišjih, rekordnih številk, potem pa je ponekod težko pričakovani dež spremljala toča, ki je na vrtninah naredila ogromno škode. Ko pa nas doleti toča, se mnogi z žalostjo ozirajo po poškodovanih rastlinah in se sprašujejo, kako bi rastlinam pomagali. Mogoče vam bo kateri od mojih nasvetov prišel prav.

Takoj pomagamo rastlinam

Prvi ukrep takoj po toči je, da rastline poškropimo s pripravki, ki celijo in sušijo rane. To pa so predvsem taki pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Namesto njih so med domačimi izvlečki deloma enakovredni samo pripravek iz regrata in čaj iz cvetov ognjiča. To naredimo takoj, ko je možno. Vendar morajo biti rastline že povsem suhe. Pred tem se odločimo samo, katere bomo reševali, katerih pa ne. Ne odstranjujemo poškodovanih delov, ne dvigujemo rastlin, vse to naredimo nekaj dni kasneje.

Fungicidov, torej tudi domačih pripravkov, ki jih vsebujejo, ne uporabljamo takoj. Dovolj razkuževalno delujejo tudi alge in omenjena domača pripravka. Zato je moj nasvet že nekaj let, da imamo na zalogi vedno toliko alg, da lahko poškropimo vse rastline, tudi sadje in okrasne rastline. Če jih je treba iti iskat še v trgovine, se zna zgoditi, da jih ne bo. Po toči jih bodo kupovali namreč vsi.

Nato počakamo nekaj dni

Medtem ko alge uporabimo takoj, še isti dan, če je izvedljivo, pa pred vsakim nadaljnjim ukrepanjem počakamo vsaj dva ali tri dni, da vidimo resnične učinke neurja. Prva dva dni je katastrofa pogosto videti veliko hujša, kot je v resnici. Če na vrtu upoštevamo pravila gnojenja in smo predvsem pri uporabi dušikovih gnojil zmerni, imajo rastline več možnosti, da si opomorejo.

Po dveh do treh dneh si ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali, katere pa bomo zamenjali. Šele zdaj rastline, ki so bile pred tem zdrave, poškropimo z ustreznimi fungicidi, ki so lahko tudi naravni.

Nekoč smo v prvi fazi, torej takoj po toči, uporabljali bakrene pripravke. Še danes jih nekateri zato uporabijo. A baker tako hitro ni priporočljiv. Zato so zdaj, ko imamo na razpolago kar več pripravkov, ki vsebujejo morske alge, uporabljamo vedno le te. Z njimi škropimo, ne zalivamo.

Še bolje bi bilo celo, če bi še pred škodnim dogodkom rastline z njimi okrepili. Žal se skoraj vedno po vročinskem valu, ko nas po napovedi ohladijo nevihte, ponekod pojavijo tudi toča z neurjem. Torej velja, da 24 ur pred napovedjo ohladitve uporabimo te pripravke. Saj je to dobro tudi zato, ker je tudi vsaka ohladitev stres za rastlino. Torej naredimo dvoje, rastlino okrepimo pred stresnim dogodkom, če pa se slučajno zgodi najslabše, je že nekoliko bolj pripravljena na hitro okrevanje.

Katere rastline rešujemo in katerih ne?

Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec, poskušamo rešiti. To so namreč rastline, ki imajo veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in začnejo znova. V tem času imajo že dobro razvit koreninski sistem, ki jim bo pri tem v veliko pomoč. Če bi jih sadili na novo, ne bi dozorele, saj bi morale najprej spet razvijati koreninski sistem, nato zrasti in šele na koncu cveteti in dati plod. Izjema je mogoče samo rogata paprika, za katero je prav gotovo že prepozno, da bi nam dala rdeče plodove za ajvar ali pečenje. Rastlinam najprej odstranimo vse polomljene ali nalomljene dele: liste in predvsem vse poškodovane plodove, če so že nastavljeni. Ker neurje običajno spremlja tudi močan dež, so tla okoli rastlin pošteno zbita. V takih tleh se korenine seveda ne morejo razvijati, ravno zdaj pa potrebujejo veliko koreninskih laskov, da bodo črpali hranila za hitro obnovo rastlin. Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko.

Z rahljanjem tal boste naredili več kot pa z močnim dognojevanjem. Rahljanje izvedemo previdno, da ne poškodujemo koreninskega siste, predvsem pa s krepčilnimi pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Vprašajte zanje v trgovinah, tam, kjer so dobri strokovnjaki, jih prav gotovo poznajo. Te lahko uporabljamo tako z zalivanjem kakor s škropljenjem. Nato pripravke uporabimo še vsaj enkrat po tednu dni. Te pripravke uporabljamo vedno, kadar so rastline v stresu, tudi kadar jih prizadene spomladi mraz ali poleti prevelika vročina. Uporabimo jih čim prej, po nastanku škode, seveda pa moramo najprej odstraniti vse poškodovane rastlinske dele. Zdaj pa jim, po želji, lahko dodamo tudi fungicide. Običajno je to smiselno. A na vrtu ne govorim o kemičnih sredstvih, saj jih je težko pravilno uporabiti. Govorim predvsem o bakrenih listnih gnojilih. Prav tako lahko uporabimo pripravek iz sode bikarbone ali njenega kupljenega sorodnika vitisan. A tega dvojega ne mešamo z aminokislinami ali algami.

Zastirka pomaga, da korenine bolje delujejo

Če tega še niste naredili, nato tla okoli rastlin zastremo: z organsko zastirko ali folijo. Med organskimi zastirkami imamo najhitreje in najenostavneje dostopno pokošeno travo z domače zelenice. Začela se je tudi žetev, tako je predvsem za plodovke kot zastirka zelo uporabna tudi slama, saj jih prijetno tudi greje.

Na večjih površinah je najpogosteje uporabljena folija. Tudi folijo vihar s točo poškoduje, tla pa so pod folijo zbita. Bolje je poškodovano folijo, ki svoje funkcije ne opravlja več, odstraniti, tla prerahljati, nato pa folijo spet položiti. Ker seveda ne moremo narediti lukenj in skoznje speljati rastlin, jo položimo tokrat tako, da jo položimo z vsake strani rastlin in jo s sponkami spnemo med seboj (sponke so lahko tudi ščipalke za perilo).

Tla zastremo zato, da močni sončni žarki, ki bodo prav gotovo še posijali, ne bi uničevali zemlje in novih, mladih korenin rastlin. Prav tako bo zemlja dalj časa ostala rahla, da se bodo korenine lahko hitro razraščale. Seveda pa nam bo zastirka prihranila tudi nekaj dela s pletjem plevela.Tudi kumare in jedilne grmičaste bučke se rade ponovno razrastejo, vendar je včasih bolj uspešno, če jih še enkrat posadimo. Upam, da vrtnarji še imajo nekaj sadik, s katerimi lahko nadomestimo poškodovane. Drugače pa si jih vzgojimo sami. Prav zdaj je pravzaprav čas, da jih ponovno posejemo, da bodo mlade rastline v jeseni še vedno dajale želeni pridelek. Če so bile rastline bolne že pred točo, jih ne rešujemo.

Od doma pripravljenih pripravkov lahko uporabimo mešanico mleka in vode (1:1), še bolje pa je uporabiti rmanov ali kamilični čaj, tudi čaj žajblja ali timijana.

Vse lukovke so zdaj že dovolj zrele, da jih populimo. Če ne, bodo gnile. Iz njihovih listov in poškodovanih čebul si lahko tudi pripravimo naravno škropivo, ki ga uporabimo namesto škropiv.

Solato kar najhitreje pojemo, med paradižnik pa nasadimo novo. Korenček in peteršilj se bosta obrasla, zato samo prerahljamo tla, da bosta lahko začela z novim življenjem. Enako velja za blitvo ali mangold. Tako korenček kakor peteršilj in rdečo peso lahko še enkrat posejemo.

Tudi visoki fižol se zelo rad obraste, zanj je izredno pomembno, da zdaj zrahljamo tla. Nizki fižol pa porežemo, korenine pustimo v zemlji in raje posejemo na novo.

Tudi kapusnice se rade obrastejo, zato ravnamo podobno kakor pri plodovkah. Seveda pa je včasih delo hitreje opravljeno, če jih ponovno posadimo. Seveda pa moramo imeti na razpolago sadike, saj je z njimi vse hitreje in tudi bolje. Vidim, da so vrtnarji pridni in je sadik še veliko na razpolago.

Podnebne spremembe niso več samo daljna prihodnost, ki nas ne bo prizadela. Podnebne spremembe so tu. Temu primerno se bomo morali prilagoditi.