​Karnerjeva ulica

Leta 1963 so novo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Karnerjeva ulica. Edvard Karner (1904-1941) je izšel iz kmečke družine. Kot izučen mlinar je najprej delal v okolici Ptuja, pozneje pa v Avstriji, kjer je spoznal socialistične ideje in gibanje. Pozneje se je preselil v Maribor, kjer je kot član KPS deloval v delavskem gibanju. Po nemški okupaciji se je v začetku maja 1941 udeležil sestanka komunistov in krščanskih socialistov pri Martinu Koresu, kar štejemo kot začetek delovanja OF v Mariboru. Po izdaji je bil novembra 1941 ujet in zaprt. Decembra 1941 so ga kot talca ustrelili v Mariboru.

Kaspretova ulica

Pred prvo svetovno vojno so novo ulico v bližini mestnega pokopališča na Pobrežju poimenovali Bismarck Strasse (Bismarckova cesta) po nemškem državniku in utemeljitelju nemškega cesarstva Ottu Bismarku (1815-1898). Leta 1919 so jo preimenovali v Prešernovo ulico po slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800-1848). Po nemški okupaciji aprila 1941 so ji začasno vrnili staro ime Bismark Strasse (Bismarckova cesta), nato pa so jo še istega leta preimenovali v Esmarch Gasse (Esmarchova ulica) po nemškem kirurgu Frideriku Esmarchu (1823-1908). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Prešernova ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v Kaspretovo ulico.

Anton Kaspret (1850-1920) je bil zgodovinar. Po študiju zgodovine in geografije v Gradcu je kot gimnazijski profesor poučeval v Celju, Mariboru, Ljubljani in Gradcu. Bil je pobudnik in soustanovitelj Časopisa za zgodovino in narodopisje, glasila Zgodovinskega društva v Mariboru in med letoma 1904 in 1917 njegov prvi urednik. Med letoma 1918 in 1920 je sodeloval (tudi finančno) pri ustanovitvi in urejanju Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Pri svojem zgodovinskem delu je uporabljal arhivsko metodo in se posvetil predvsem agrarni zgodovini, kmečkim uporom, vaškemu sodstvu in kmečkim bremenom v 16. in 17. stoletju.

Kavčičeva ulica

Po nemški okupaciji leta 1941 so staro ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Lenz Gasse (Lenzova ulica), po nemškem zgodovinarju Maxu Lenzu (1850-1932). Maja 1945 so jo preimenovali v Pomladno ulico. Četrtni odbor Tezenske Dobrave je leta 1946 ulico preimenoval v Romihovo ulico po Leopoldu Romihu, ki so ga Nemci ustrelili kot talca marca 1944 v Zrečah. Leta 1947 so ulico preimenovali v Kavčičevo ulico.

Andrej Kavčič (1752-1826) je bil duhovnik in učitelj. Po službovanju v raznih mestih tedanje Avstrije je leta 1784 prišel v Maribor, kjer je leto pozneje postal mestni župnik in kasneje dekan. Med letoma 1786 in 1794 je bil tudi ravnatelj klasične gimnazije. Leta 1794 je podelil več štipendij iz verskega sklada za učenje slovenskega jezika. Leta 1823 je postal stolni kustos in višji šolski nadzornik. V času svojega službovanja v Gradcu se je potegoval za svoje rojake in slovenski jezik. V svoji oporoki je svoja posestva v Krčevini zapustil mariborski mestni župniji pod pogojem, da vsako leto dvema nadarjenima dijakoma iz Spodnje Štajerske priskrbi hrano, stanovanje in obleko. S tem je postal ustanovitelj slovenske dijaške štipendije.

K čolnarni

Leta 1998 so pot v Bresternici od Celovške ceste do čolnarne ob Mariborskem jezeru poimenovali K čolnarni. Leta 1950 so delavci sindikata MTT ustanovili Pomorsko brodarsko društvo MTT, današnje Brodarsko društvo Sidro Maribor. Do leta 1951 so gostovali v objektih današnjega veslaškega kluba Branik Dravske elektrarne. Zaradi prostorske stiske so leta 1954 z udarniškim delom zgradili novo čolnarno v Bresternici.

Kekčeva ulica

Leta 1963 so novo ulico v Zgornjem Radvanju poimenovali Kekčeva ulica po junaku Vandotovih (Josip Vandot, mladinski pisatelj) povesti Kekcu.

Keleminova ulica

Leta 1958 so novo ulico na Pobrežju poimenovali Keleminova ulica. Jakob Kelemina (1882-1957) je bil germanist. Po končanem študiju germanistike v Gradcu, kjer je tudi doktoriral, je poučeval v Novem mestu in Ljubljani. Od leta 1920 je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani in velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike. Napisal je več uvodov k Župančičevim prevodom Shakespearovih dram. Osrednje teme njegovih raziskav so povezane s starejšo zgodovino slovensko-nemških kulturnih stikov, s slovenskimi pravnimi starinami, mitološkimi prvinami v slovenskih ljudskih bajkah in pripovedkah ter z etimološkimi vprašanji.

Keltska ulica

Leta 1969 so ulico v Razvanju poimenovali Keltska ulica po Keltih, indoevropski skupini ljudstev, ki so sprva živeli v južni Nemčiji, na Češkem in v Šleziji in so se pod pritiskom Germanov umaknili proti zahodu. Glavne skupine Keltov so bili Galci, Belgi, Briti, Geli in Galati. Pred prihodom Rimljanov v naše kraje je območje današnje Slovenije spadalo v Noriško kraljestvo (latinsko Regnum Noricum), ki so ga ustvarili Kelti na ozemlju današnje Avstrije in Slovenije.

Kerenčičeva ulica

V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v podaljšku Cankarjeve ulice pod Piramido poimenovali Slomškova ulica po mariborskem škofu Antonu Martinu Slomšku (1800-1862). Po nemški okupaciji leta 1941 so ulico preimenovali v Malik Gasse (Malikova ulica) po islamskem pravniku Ibnu Anasu Maliku (711-795). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Slomškova ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja so jo leta 1947 preimenovali v Kerenčičevo ulico.

Jože Kerenčič (1913-1941) je bil aktivist OF in narodni heroj. Že v dijaških letih na mariborskem učiteljišču je postal član SKOJ-a. Med študijem na ljubljanski univerzi je leta 1935 postal član KPS in bil osrednja osebnost levičarskega Akademskega kluba Njiva. Posvečal se je problematiki slovenske vasi in bil zaradi nedogmatskega gledanja na kmečko vprašanje leta 1937 izključen iz KPS. Po okupaciji je že leta 1941 organiziral narodnoosvobodilno gibanje v Slovenskih goricah. Novembra 1941 so ga Nemci aretirali v Pesnici in ga ustrelili na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru.