Prvega dne zadnjega meseca v letu je ruska policija v Kazanu (republika Tatarstan) sporočila, da so v četrtek, 26. novembra, s prijetjem osumljenca zaključil eno najbolj mučnih preiskav v zadnjih desetletjih. Prijeli so namreč serijskega morilca, ki je od marca 2011 do septembra 2012 umoril vsaj 26 žensk, starih od 75 do 90 let, nekatere med njimi je prej tudi oropal ali po umoru odnesel gotovino. Kmalu po aretaciji je 38-letni Radik Tagirov, doma v Kazanu in oče dveh otrok, priznal umor 26 starejših žensk. Na vprašanje preiskovalcev, ali jih ni morda umoril 32 (toliko podobnih umorov starejših žensk je bilo do prijetja Tagirova namreč nerešenih), pa je - po pisanju portala The Moscow Times - odgovoril, da se ne spominja natančno, kolikokrat je moril. Tagirova so prijeli na podlagi analize DNK na sledeh, ki so jih našli kljub temu, da je morilec skrbno odstranjeval sledi na kraju zločina, in jih potem primerjali z vzorcem DNK, ki jih policija dobila na krajih drugih kaznivih dejanj, ki jih je bil zagrešil Tagirov. Že leta 2009, torej dve leti pred umori, ki mu jih očitajo, je prišel iz zapora zaradi vlomov, to početje je nadaljeval tudi po umorih. Ni pa policija po njegovem prijetju sporočila, ali je k razkritju morilca pripomogla tudi leta 2017 razpisana nagrada za koristne informacije v višini 33 tisoč evrov.

Izbiral zgolj starejše ženske

Po nekaj identičnih umorih starejših žensk v krajih ob reki Volgi, ki jih preiskovalci nikakor niso mogli raziskati, se je serijskega morilca prijel vzdevek Manijak z Volge. Policija nikakor ni mogla predvideti, kje bo morilec zagrešil naslednji umor. Žrtve niso bile povezane, znakov vloma v stanovanja, v katerih so živele, ni bilo. Zato so sklepali, da se morilec predstavlja kot socialni delavec ali kot mojster za popravilo vodovoda, elektrike ali ka j podobnega. Da ima torej prepričljiv način, da ga žrtve spustijo v stanovanje.

Zakaj je izbiral zgolj starejše ženske, na prvem zaslišanju ni znal pojasniti, poročajo ruski mediji, preiskovalci domnevajo, da zato, da jih je lažje umoril. Osumljeni Tagirov tudi ni znal pojasniti, zakaj je stanovanja nekaterih žrtev pustil nedotaknjena oziroma ni ničesar odnesel, medtem ko je iz nekaterih odnesel vredne stvari in denar. Dejal naj bi bil le, da je potreboval gotovino: "Živel sem tako rekoč na cesti, vse pa se je dogajalo spontano."

Žrtve je zadavil s predmeti, ki jih je našel v stanovanju - s trakom kopalnega plašča, električnim kablom od likalnika, vrvjo za sušenje perila, celo s predpasnikom. Nekatere je zadavil z golimi rokami. Da je žrtve davil zato, ker je bil ta način "tih, hiter in za žrtve najmanj boleč", je odgovoril na vprašanje, zakaj je vse žrtve zadavil. Pri svojem početju je večinoma nosil rokavice, prizorišče umora je običajno očistil z belilom. A je na enem od prizorišč ostal odtis njegovega čevlja, po enem od umorov so tudi našli sled DNK, kar je kasneje pripomoglo pri razkrivanju morilca. Ena njegovih žrtev je napad celo preživela, a ker je bila ženska slepa, storilca ni mogla opisati in tako prepoznava ni bila možna.

Največ umorov je Tagirov zagrešil v Kazanu, mestu, v katerem je živel z družino, moril pa je tudi v Samari, Saratovu, Jekaterinburgu, Permu, Iževsku, Ufi in drugih krajih v porečju Volge, skupno jih je bilo dvanajst.

Hudobni sibirski policist

A Radik Tagirov še zdaleč ni morilec, ki bi v Rusiji bil na vrhu črnega seznama serijskih morilcev. V Rusiji je na prestajanju dveh dosmrtnih zapornih kazni Mihail Popkov, nekdanji policist, ki ima na vesti vsaj 77 umorov žensk in umor policista, nekatere ženske je tudi posilil. Leta 2015, takrat star 51 let, je bil na prvem sojenju na najstrožjo možno kazen obsojen zaradi umora 22 žensk, tri leta kasneje pa še zaradi desetih posilstev in umorov 56 žensk in umora policista. Zločine je zagrešil med letoma 1993 in 2007 v Sibiriji, nekaj že v času, ko je še bil policist, večino pa po upokojitvi leta 1998. Z 78 dokazanimi umori (preiskovalci domnevajo, da jih je zagrešil še več) je Popkov postal serijski morilec, ki je v Rusiji za seboj pustil največ žrtev.

Mesar iz Rostova in Šahist

Prehitel je zloglasnega Andreja Čikatila, znanega pod vzdevki Mesar iz Rostova, Državljan x in Oče zla, ki ima na vesti 52 umorov žensk različnih starosti in je bil Popkovu nekakšen vzornik, so ugotovili preiskovalci. Čikatilo je moril od decembra 1978 do novembra 1990. Obsojen je bil na smrt in leta 1994 je bil ustreljen.

Štiri žrtve manj je umoril Aleksander Pičuškin, imenovan Šahist ali Morilec s šahovnice, ki je od leta 2007 na prestajanju dosmrtne zaporne kazni. Svoj morilski pohod je začel leta 1992, končal se je z aretacijo leta 2006. Morilec s šahovnice so ga poimenovali zato, ker je načrtoval umor 64 ljudi, kolikor polj ima šahovnica. Vprašanje je, kakšna kazen bi ga bila doletela, če Rusija leta 1996 ne bi uvedla moratorija za izrek smrtne kazni.

Mati in sin kanibala

Med ruskimi serijskimi morilci, ki imajo na vesti vsaj 20 žrtev, je tudi Aleksander Spesivcev iz Novokuznecka. Le da ta ne prestaja zaporne kazni, pač je pod nenehnim nadzorom v psihiatrični ustanovi. Leta 1970 rojeni Spesivcev je fotografije trupel gledal že v otroških letih, ko jih je domov nosila njegova mama, ki je delala kot pomočnica na tožilstvu. Kasneje je mati tudi sodelovala pri prikrivanju umorov. Tako je nekega jutra, ko je pod preprogo v stanovanju našla trupla šestih Aleksandrovih znancev, mladostnikov, poskrbela, da so trupla izginila. Med preiskavo je Spesivcev priznal 19 umorov, kolikor jih je policija povezala z njim.

Žrtve so bili večinoma otroci in najstniki, ki jih je brez spremstva srečeval na ulicah. Odrezane glave, trupi in okončine, ki so jih na začetku devetdesetih let našli ob reki Abi, sprva niso kazali na serijskega morilca, a je policija ob prijavah pogrešanih otrok, čeprav večinoma brezdomcev, povezala niti. Izkazalo se je, da je žrtve v stanovanje zvabila Aleksandrova mati Ljudmila. Mučila sta jih in na koncu umorila, policija je poročala tudi o kanibalizmu. In medtem ko je Aleksander obsojen na bivanje v psihiatrični ustanovi, je bila njegova mati obsojena na 13 let zapora in je kazen že tudi prestala. Med preiskavo stanovanja, v katerem sta se mati in sin brutalno izživljala nad žrtvami, so našli tudi dnevnik, v katerem je Spesivcev natančno opisal posamezne umore, in 80 krvavih oblačil ter 40 kosov različnega nakita. Forenziki so ugotovili, da se nanašajo na 19 različnih oseb, torej na 19 dokazljivih umorov. Koliko žrtev je bilo v resnici, niso nikdar ugotovili.