Jana Juvan
Približno deset let po tem, ko sta plezalca Jakob Bizjak in Marko Potisk začela sanjati o svojem plezalnem centru, sta v Črtomirovi ulici 11 v Mariboru odprla največji balvanski center v državi. Gre za selitev in precejšnjo razširitev njunega Klajmberja, ki je do zdaj deloval v neposredni bližini in v sedmih letih spodbudil k razvoju mariborske plezalne scene.
Oba sta začela plezati v Rogaški Slatini in se tudi spoznala na tamkajšnji lokalni steni, po eni od tekem pa začela snovati idejo o plezalnem centru v Mariboru, kjer sta prebila precej časa zaradi študija oziroma dela. Že ko sta iskala prvo lokacijo, sta našla ta prostor, je povedal Bizjak v svojem otvoritvenem govoru. Toda takrat je bilo to skoraj nemogoče - tudi zato, ker v mestu še ni bilo veliko plezalcev.
Štirikrat večje kapacitete
Deset let kasneje je, tudi s pomočjo šampionke Janje Garnbret, ljubiteljev plezanja vedno več. Klub ima že več kot 1200 članov. Plezalci pa tvorijo pravo skupnost, ki se povezuje tudi na plezalnih izletih v naravi. Tudi zato sta lastnika Klajmberja imela veliko pomoči močnih rok - pa tudi idejnih in kreativnih rešitev, da so skupaj zgradili novi center. Zdaj pravita, da je ta center "vse, kar bi si od plezalnega centra lahko želela". Kapacitete sta štirikrat povečala, na voljo je kar 180 različnih balvanskih poti, primernih za vse stopnje znanja plezanja - od začetnikov do tekmovalcev na vrhunskem nivoju. "To je zdaj največji balvanski plezalni center v Sloveniji," zatrdi Jakob Bizjak.
Že otvoritev je pritegnila veliko ljubiteljev plezanja tako rekoč z vseh koncev države. "Prišli smo pogledat, kako je, malo plezat in trenirat, da vidimo, kaj je novega," nam pove študent Jernej iz Kranja, kjer na njegovo žalost še nimajo takšnega centra, ampak ga prav tako načrtujejo. Pove, da pleza že kakšnih 15 let, tudi v stenah v naravi, kadar je čas. "To je družaben šport. In skupaj lahko plezamo začetniki in profesionalci. Midva sva živi dokaz za to, saj me on zdaj pol leta uči in uvaja v sceno. Res je lep šport, razgibaš celo telo, tudi mentalno se igraš z izzivi," doda Polona iz Nove Gorice. "Temu se reče reševanje balvanskih problemov," še vskoči njen inštruktor, aktivni član Nedeljske lige plezanja (NLP), ki bo od zdaj seveda tudi v Klajmberju.
Tudi za otroke s posebnimi potrebami
V plezalnem centru bodo imeli enak sistem kot do zdaj - šolo plezanja za otroke od 3. leta do stopnje plezanja za odrasle bodisi v tečajih bodisi v samostojnih obiskih. "Tako kot gre nekdo plavat ali v fitnes, lahko pride tudi plezat. Odprti smo vsak dan od 10. do 22. ure," pove Potisk. "Mi postavimo plezalne smeri, ki jih označimo po težavnosti od 1 do 8," doda Bizjak. Vsakemu, ki začenja plezati, sicer priporočajo, da se vsaj en mesec uči plezanja na tečaju. "Če se naučiš napačnega gibanja, se to prenaša naprej. Zato se izplača na začetku naučiti pravilne tehnike, tudi tega, kako padati in kako se ogreti - tudi zaradi varnosti," doda Bizjak.
Eden od učiteljev plezanja, Havijer Lešnik, nam pove, da je začel v Šempetru, a se je zaradi študija preselil v Maribor. Navdušen je predvsem nad modernimi oprimki, ki jih imajo tudi na svetovnih prvenstvih najvišjega nivoja. "To bo naredilo ekipo močnejšo in tako bomo lažje izvajali tudi zahtevnejše treninge - zdaj imamo pogoje, da se tukaj rodi nova zvezda," doda.
Oprema za plezanje je precej osnovna. Na balvanih namreč ne potrebujemo niti čelade niti vrvi za varovanje, samo čevlje ('plezalke') in magnezij v prahu, ki preprečuje potenje rok - in oboje je na voljo za izposojo tudi v Klajmberju.
Posebnost Klajmberja pa je tudi plezanje za otroke s posebnimi potrebami. V sodelovanju s specialno pedagoginjo in učiteljico športne vzgoje so januarja začeli tovrstne tečaje.
