Škoda je nastala leta 1859 kot tovarna orožja, podjetje je v Plznu ustanovil Emil Škoda, a del, ki ga poznamo danes in proizvaja avtomobile, je prišel med največje industrijske konglomerate 20. stoletja iz stranske ulice. Zgodba se začne takole: leta 1894, pred 130 leti, 26-letnemu prodajalcu knjig Vaclavu Klementu iz Mlade Boleslave ni uspelo dobiti rezervnih delov za svoj nemški bicikel. Potem ko je kolo vrnil v nemško tovarno s pismom v češčini, češ da naj ga popravijo, so mu Nemci odgovorili, da naj najprej piše v jeziku, ki ga razume cel svet. Posledično je jezni Klement spoznal potencial posla in dve leti pozneje je s partnerjem Vaclavom Laurinom odprl delavnico za popravilo biciklov. Pred tem je bil Laurin že uveljavljen izdelovalec iz bližnjega mesta Turnov.
Leta 1899 je takrat že resna tovarna izdelala motocikel Slavia in tako postala prva tovrstna tovarna v srednji Evropi. Leto pozneje je tovarna z 32 zaposlenimi začela izvažati svoj izdelek in kar 150 jih je šlo v London za podjetje Hewtson. Leta 1905 sta Laurin in Klement izdelovala tudi prve avtomobile, njuno podjetje pa je bilo drugo najstarejše avtomobilsko na Češkem, takoj za Tatro. V tovarni je bilo že 320 ljudi, prvi avto Voiturette A pa je bil uspešnica in podjetje je postalo mednarodno priznano.
Po drugi svetovni vojni je podjetje izdelovalo tudi tovornjake, a leta 1924 po velikem požaru in finančnih težavah je bilo treba najti partnerja, Škoda, ki se je želela širiti še na nevojaška področja, je tako leta 1925 prevzela tovarno Laurin & Klement. Leta 1930 je posebna avtomobilska divizija Škode v tovarni z 215 tisoč kvadratnimi metri štela že 4500 zaposlenih.
Okupacija Češkoslovaške in druga svetovna vojna sta Škodo spremenili v obrat za bruhanje vojne opreme, predvsem tovornjakov, v zadnjih letih vojne je proizvodnja avtomobilov povsem zastala, za povrh pa so nenehna bombardiranja dosegla vrh aprila 1945, ko je v enem bombnem napadu življenje izgubilo 1000 ljudi, tovarna pa je bila zravnana z zemljo.
Logotip Škode ima indijansko perjanico in puščico
Povojna leta v vzhodnem bloku so prinesla svoje. Plansko gospodarstvo je avtomobilski del preneslo pod neposredni nadzor države, Škoda je izgubila stik s tehničnim napredkom na oni strani železne zavese, vseeno pa je tja do šestdesetih let še vedno prihajala cela serija dobrih in naprednih avtomobilov. Potem se je zgodila revolucija z majhnimi družinskimi avtomobili z zadnjim pogonom. Škodini modeli 100 pa 110 in 115/120 so bili v osemdesetih letih že obupno zastareli in tudi novi sveži model Favorit s pogonom in motorjem spredaj je imel še kar nekaj pomanjkljivosti, a razkorak se je zmanjšal in favorit se je solidno prodajal tudi v zahodni Evropi. Žametna revolucija je leta 1990 Škodi prinesla privatizacijo. V končnem izboru sta bila Volkswagen in Renault. Francozi so s svojimi načrti praktično predvidevali ukinitev znamke, kocka je padla in konec marca 1991 je Volkswagen postal 30-odstotni lastnik Škode, v celoti pa leta 2000. Prvi novi model je bila škoda felicia, sledili so novi modeli, octavia, fabia in 2001, tudi največji superb. Ob prevzemu so leta 1994 zabeležili 172 tisoč narejenih vozil, pred covidom je ta številka že presegla milijon. Škoda je prisotna v 100 državah po svetu, največ proda v Nemčiji, najdete pa jo tudi v Avstraliji in na Tajvanu, tovarne ima v Indiji, na Slovaškem in Kitajskem.
Pokukajmo še malo k imenu Superb. Aktualni Škodin klasični velikan ni prvi model s tem imenom. Škoda je superb proizvajala že med letoma 1934 in 1943 ter od 1946. do 1949. leta. Kot zdaj je bil tudi takrat superb velik luksuzni avto in prva škoda z V8-motorjem ter štirikolesnim pogonom. Superb je ugledal luč sveta v začetku tridesetih, ko so pri Škodi pripravili celo paleto novih modelov, ki so se tehnično močno razlikovali od takratnih vozil. Šasija z osrednjo cevjo in neodvisno vpetje za vsa štiri kolesa sta bila prvič uporabljena pri modelu 420 Standard, kot superiorno pa je bilo kmalu preneseno še na modele Popular, Rapid, Favorit in Superb. Še leta 1933 je imela Škoda le 14-odstotni tržni delež na Češkem, do leta 1936 so postali vodilni in 1938. ob okupaciji držali 39 odstotkov.
Superb je bil predstavljen leta 1934 in je stal dvakrat toliko kot rapid. Model je bil zamenjava za 860, luksuzno štirivratno limuzino z vrstnim osemvaljnim motorjem. Prvo in drugo generacijo superba (tip 640) je poganjal šestvaljnik s prostornino 2,5 litra in je bil na voljo s štirimi ali šestimi sedeži. Leta 1936 so predstavili tretjo generacijo kot tip 902. Glavni konkurent superba je bila tatra 77 z V8-motorjem in izredno napredno aerodinamiko. Da bi lahko konkurirali, je dobil tip 902 precej bolj zaobljene linije, avto je bil na voljo tudi kot kabriolet. Še ena sprememba je prišla oktobra 1936 s peto generacijo. Tip 913 je imel popolnoma nov sprednji del, vrstni šestvaljnik je imel že 2,9 litra prostornine. Na tej osnovi je bilo narejenih kar nekaj različic, od šest- ali sedemsedežne limuzine do dvovratnega kabrioleta, pa tudi kombija in reševalnega vozila. Peta generacija ali tip 924 (takrat so se generacije menjavale na leto ali dve) je leta 1939 prinesla 3,1-litrski motor in daljšo medosno razdaljo. Proizvodnjo je praktično povsem ustavila vojna, so pa pri Škodi med vojno izdelovali vojaško različico superba tip 924, tudi s štirikolesnim pogonom.
Leta 1939 je superb tip 919, znan tudi kot superb 4000, dobil štirilitrski V8-motor, avto pa je bil dolg že 5,7 metra. Proizvodnja se je potem nadaljevala po vojni, dokler povojna Škoda imena Superb ni poslala na police v klet za dobrega pol stoletja.
