Saša Britovšek
Družabne igre so ena najstarejših oblik socialne interakcije in krepijo družbene vezi. So svojevrstna učna orodja, ki posameznika lahko usposabljajo z usvajanjem pravil, upoštevanjem navodil, urijo ga v interakciji, tekmovalnosti. Ob vsem tem pa tudi kratkočasijo oziroma zabavajo. Prav zato so bile nekoč rezervirane za elite, saj je običajno le v njihovo življenje kdaj pricurljal dolgčas. Kasneje so jih spoznali in osvojili tudi drugi sloji ljudi. Ker sotekmovalce na svojstven način povezujejo, so se prenašale iz roda v rod. Tako so se ohranile tudi tiste iz daljne preteklosti.
Starodavne igre okoli nas
V predzgodovini so ljudje kot igralna orodja uporabljali kosti in paličice ali pa so jih izdelali iz njih, 300 let pred našim štetjem so v Egiptu že zlagali in premikali kamenčke na ploščah. A za najstarejšo strateško družabno igro velja afriška igra s kamenčki mancala, saj so izdolbene strukture jamic, v katere se zlaga kamenčke, školjke ali fižolčke, odkrili med arheološkimi izkopaninami stare Etiopije in Eritreje.
Kasneje so se pojavili še šah, dama, backgammon, ludo (Človek, ne jezi se). Čas in igralci so igre stoletja usvajali, oblikovali, prilagajali, a najbolj trdno so se ohranila pravila šaha, ki se je razvil v neizpodbitno klasiko med igrami na deski. Igre na kamnitih ploščah in glinenih tablicah so se lahko igrale zunaj in v zaprtih prostorih. Tiste, ki so se v svojem razvoju uveljavile na prostem in se igrale z žogami, palicami ali risanjem po tleh, pa so sčasoma postale športne aktivnosti. Da, tudi ekipni športi so konec koncev družabne igre. Nogomet ima svoje začetke na Kitajskem v tretjem stoletju pred našim štetjem, medtem ko so Maji in Azteki v Srednji Ameriki pred skoraj tri tisoč leti igrali igro žrtvovanja, ki je kombinacija današnjega rokometa, nogometa in košarke.
Izzivaj, načrtuj, zmagaj
Vsaka družabna igra s seboj prinaša izziv. Tako v interakciji igralcev plamti moč njihove umske angažiranosti (včasih tudi fizične), njihovi možgani v želji po zmagi ustvarjajo strategije, vihtijo umske in motorične sposobnosti, krepita se tekmovalnost in iznajdljivost. Ob tolikšnem dometu pa se je skozi zgodovino vpliv družabnih iger prenesel tudi v umetnost, filozofijo, na družbeno dogajanje. Po nekaterih teorijah naj bi prav iz igranja nastala človeška kultura. Svojevrstno dinamiko družabne igre prinašajo tudi v družinske kroge, kjer jih zadnje čase najpogosteje igramo. Ponujajo nam priložnost za malce drugačno spoznavanje in povezovanje. Kdo je torej tisti, ki ne zna krotiti jeze? Kdo ob izgubi zapusti prostor? Kdo športno zmaga ali zna sprejeti tudi poraz? Ker gre za čustveno udejstvovanje, čeprav srečujemo fiktivne zaplete in naloge, se skozi igranje iger tudi spoznavamo. Prav zato drži, da bi morali pari pred poroko odigrati vsaj nekaj partij priljubljene igre Človek, ne jezi se. Tako bi se še bolje spoznali.
Šah
Svetovno najbolj razširjena miselna igra za dva s preprostimi pravili in spoštljivo tradicijo. Na štiriinšestdesetih črno-belih poljih si stoji nasproti šestnajst črnih in šestnajst belih figur. Oboje z enim ciljem - doseči šah mat. Čeprav je tradicionalno mnenje zgodovinarjev, da šah izvira iz Indije, kjer naj bi ga začeli igrati v poznem 6. stoletju ali zgodnjem 7., pa se zadnja desetletja krepi tudi mnenje, da bi lahko izviral iz Kitajske. Prvič naj bi bil šah omenjen v perzijskem epu, ki opeva indijskega kralja iz začetka sedmega stoletja.
Dama
Najstarejša med namiznimi igrami naj bi bila dama, ki naj bi jo bili igrali že leta 3000 pred našim štetjem v Iraku. Lahko bi ji rekli tudi preprostejša različica šaha, a bi verjetno njeni ljubitelji oporekali. Najbolj razširjena je dama na igralni plošči z deset krat deset črno-belimi polji in dvakrat po dvanajstimi figurami. Ker so se na različnih koncih sveta s časom pravila igranja spreminjala, igra ni mednarodno primerljiva tako kot šah, ki ima zato šahovsko olimpijado.
Backgammon
Še ena starodavna igra na igralni deski za dva igralca. Le da se tokrat figure premikajo po štiriindvajsetih trikotnikih glede na met dveh igralnih kock, s ciljem spraviti čim prej vse figure z igralne površine. Najstarejše sledi igre, ki zgolj spominja na backgammon, so stare pet tisoč let, arheologi pa so jih našli v Mezopotamiji. Nekoliko bolj jasen je njen indijski izvor, od koder se je razširila v antično Grčijo, v zahodno Evropo naj bi jo prinesli španski Mavri.
Človek, ne jezi se
V Indiji je v 6. stoletju nastala tudi igra pachisi, veliko kasneje v 19. stoletju se je v Angliji pojavila evropska izpeljanka te igre, poimenovali pa so jo ludo. Ludo je mednarodno ime za nam znano igro Človek, ne jezi se, ki je danes ena najbolj popularnih družabnih iger. Največ jo igrajo germanska ljudstva.
In ko se neke igre, ki nas je navduševala dolga leta, vendarle naveličamo, je čas za nov izziv. Če nas ne privlačijo katere izmed klasičnih iger (šah, remi, monopoli, scrabble, enka), je izbor sodobnih kratkočasnikov še vedno tolikšen, da človek ne ve, kje začeti in kako izbrati, saj na leto izide okoli tisoč novih avtorskih iger. So take, ki v nas spodbujajo vedoželjnost, z njimi pridobivamo več kot zgolj splošno razgledanost o geografiji, znanosti, zgodovini. In zato tukaj tiči odgovor na vprašanje, kako lahko otroka navdušimo z določenim interesnim področjem. Ob tem pa se uri še v tekmovalnosti, strpnosti, vztrajnosti.
Da poplava novih iger še ne pomeni, da so vse odlične, opozarja Jure Pucko, poznavalec in ljubitelj družabnih iger. "Čeprav velja, da ni vsaka igra primerna za vsakogar, lahko za vsakogar najdemo pravo igro. Pomembno je vedeti, s kom bomo igrali. Z otroki, s starši, morda s starimi starši? Koliko časa naj traja igra? Nam je 30 minut premalo, da bi se sploh ogreli, ali je morda za otroke 30 minut že preveč?"
So vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, preden se odločimo za nakup. Tistim, ki so primerne za najširši krog igralcev in ne trajajo več kot 45 minut, v Nemčiji vsako leto podelijo nagrado Spiel des Jahres (Igra leta). Med tremi nominiranimi je letos zmagala zabavna in kreativna igra Pictures. Tako, po Puckovem nasvetu, ne boste zgrešili, če boste posegli po družinskih in rahlo strateških sodobnih klasikah, ki so že prejele omenjeno nagrado, to so Catan, Carcassonne ali Ticket to Ride. Ali pa po zabavnih igrah, kot so Codenames, Dixit in že omenjeni Pictures. Če ste za kaj malo krajšega, za kakšno igro s kartami ali kockami, pa so za vas morda Illusion ali Dobble, Qwixx ali The Mind.
Novi trendi igranja za vse generacije
Morda je prav v teh zimskih dneh, ko nas je korona zaprla med štiri stene, čas, da raziščemo tudi sodobne družabne igre, ki se predstavljajo z zelo dinamičnimi mehanizmi. S čim prepričajo igralca? "Želijo recimo eliminirati čakanje na potezo, kar denimo v igrah s kockami pomeni, da en igralec meče kocke, vsi igralci pa uporabijo rezultat meta, kot njim ustreza, tudi, ko niso na potezi. Sodobne igre poskušajo tudi eliminirati situacije, ko eden izmed igralcev morda preveč zaostane za vodilnim, zaradi česar mu igra ni več užitek. Zato vpeljujejo načine, ki omogočijo, da se ta vrne v igro, da ponovno tekmuje in se zabava. Še posebej pa se želijo znebiti situacij, ko eden izmed igralcev izgubi oziroma je izločen iz igre in je primoran čakati, da ostali igralci zaključijo partijo. Zato so še posebej zaživele sodelovalne igre, saj jim vse to odlično uspeva, poleg tega pa omogočajo, da samo en igralec pozna pravila igre, kar pomeni, da lahko prvo partijo igramo, medtem ko se šele učimo," pravi Pucko in še meni, da so igre tudi odličen pripomoček za spoznavanje.
Kratkočasenje, spoznavanje in urjenje skozi igro
"Na dogodkih, kjer predstavljamo igre, smo opazili, da z igrami ljudje lažje navežejo stik, še zlasti najstniki. Pogosto se popolni neznanci po eni odigrani igri že vedejo sproščeno, kot da bi se poznali leta." Razloge za to Pucko vidi tudi v vseprisotnosti elektronskih naprav, ki jim mladi namenijo preveč pozornosti. "Zdaj v času virusa tudi vidimo, kako težko bi nam bilo brez tehnologije. Kljub vsemu pa so družabne igre tudi odmor od stalnih elektronskih dražljajev in pripomoček, ki nam izboljša in popestri izkušnjo druženja," je še dodal soustanovitelj založbe iger Pravi junak, ki v okviru medgeneracijskega projekta Simbioza vodi ure "možganskega fitnesa". "Začeli smo z bingom, a so udeleženci kmalu želeli več izziva, zato smo nadaljevali igre s kockami. Všeč jim je qwixx, ki je kot nekakšna sudoku križanka za več igralcev, kjer igrajo vsi istočasno. Pri tem še malo seštevamo, odločamo in spoznavamo, da ni vse odvisno samo od sreče. Naši upokojenci so zelo tekmovalni!"
