Poletje je čas zabav in druženj, ki smo jih letos še bolj željni kot sicer. A prepogost spremljevalec teh veseljačenj je tudi alkohol. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, na leto porabi več kot 11 litrov čistega alkohola. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo nekje v sredini, na vrhu je Latvija s skoraj 13 litri čistega alkohola na prebivalca. Skrb vzbujajoče je, da pri nas kar 45 odstotkov prebivalcev, starih od 25 do 64 let, vsaj enkrat v letu pije na tvegan ali škodljiv način. Glede na raziskave moški pijejo pogosteje in več kot ženske. Na NIJZ poudarjajo, da o varnem pitju alkohola ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja: čim manj, tem bolje, najbolje pa 0,0.

Alkoholne pijače pa niso problematične le zaradi vsebnosti alkohola, ampak vsebujejo tudi veliko kalorij in tako pomembno prispevajo k skupnemu dnevnemu energijskemu vnosu. Vendar pa s pitjem dobimo le prazne kalorije, ne pa hranljivih snovi, ki bi jih sicer dobili ob zaužitju hrane z enako energijsko vrednostjo. Potrošniki se kalorične vrednosti alkoholnih pijač pogosto ne zavedajo, saj proizvajalci niso zavezani objaviti tega podatka na embalaži. Zato so pri Zvezi potrošnikov Slovenije prav na željo uporabnikov nadgradili aplikacijo VešKajJeš.

"Trenutna zakonodajna ureditev označevanja ne predvideva obveznega označevanja alkoholnih pijač s podatki o hranilni vrednosti, zato potrošnikom na označbah tovrstnih izdelkov pogosto niso na voljo. Za namen nadgradnje smo partnerji programa izvedli več aktivnosti: zbrali podatke o sestavi alkoholnih pijač, razvili protokol za oceno energijske vrednosti, pripravili sporočila o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola za ozaveščanje prek mobilne aplikacije in poskrbeli za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča nadgradnjo in delovanje aplikacije. Verjamem, da bo nova funkcionalnost za potrošnike privlačna in bo prispevala k bolj ozaveščenim izbiram," pravi doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko, vodja projekta Veš, kaj piješ.

Trenutno je v bazi več kot 2700 alkoholnih pijač. Ko uporabnik aplikacije poskenira črtno kodo na alkoholni pijači, se prikaže njena energijska vrednost na merico in na 100 ml. Vrednost temelji na podatku, kot ga je označil proizvajalec, ali na oceni, ki je izračunana s posebnim algoritmom za ocenjevanje energijske vrednosti, ki je bil zasnovan v okviru programa Veš, kaj piješ, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v okviru financiranja programov varovanja in krepitve zdravja.

Algoritem temelji na dostopnem podatku o vsebovani količini energijsko zelo bogatega alkohola (alkohol vsebuje namreč kar 7 kcal oziroma 29 kJ na gram, kar je bistveno več kot sladkorji) in na podatku o vrsti pijače, na podlagi katerega je ocenjena vsebnost skupnih ogljikovih hidratov, ki so tudi pomemben vir energije v tovrstnih izdelkih. Druga hranila pri ocenjevanju energijske vrednosti niso upoštevana, saj gre večinoma za zanemarljive količine.

Pri ZPS so pregledali tudi skoraj 100 piv oziroma pijač na osnovi piva. "Piva in radlerji, tudi njihove brezalkoholne različice, vsebujejo sladkor, tudi njihova energijska vrednost ni nezanemarljiva." Brezalkoholno pivo tako vsebuje od 15,5 do 27 kcal na deciliter, brezalkoholni radler od 22 do 37, alkoholno pivo pa od 36 do 56. Nadgradnja aplikacije VešKajJeš je zato zelo dobrodošla, saj bo prav vsak potrošnik lahko prišel do podatka o energijski vrednosti katerekoli alkoholne pijače," je pojasnila Melita Kogovšek z Zveze potrošnikov Slovenije. Pomembno je tudi, da so v aplikacijo vgrajena sporočila, s katerimi potrošnike ozaveščajo o škodljivostih pitja alkohola in o tem, da varnega pitja alkohola ni.