Nenadoma zazvoni telefon, na drugi strani linije je šef, ki zahteva, da takoj pridete v njegovo pisarno. S taksijem se peljete na letališče, obtičite v prometnem zamašku, v tistem trenutku ni jasno, ali boste ujeli svoje letalo. Sodnik vašemu nogometnemu moštvu v 91. minuti prisodi enajstmetrovko, ki vam lahko prinese zmago; srce vam divje utripa, zvija vas v trebuhu, vaše dlani v trenutku postanejo lepljive in vlažne: na stres se odzovem takoj in nagonsko.
V situaciji, ki bi lahko bila za nas nevarna, se v telesu takoj aktivira mehanizem "bori se ali zbeži". Zaporedje naših odzivov v okviru tega mehanizma je natančno zasnovano, saj se je razvijalo milijone let. "Še vedno smo na svetu, ker so bili naši predniki zelo pogumni in so bili sposobni preživeti tudi v zelo nevarnih in stresnih časih," pojasnjuje Carmen Sandi, ki vodi laboratorij za vedenjsko genetiko v Lozani. "Največja težava je danes v tem, da smo prisiljeni ta starodavni preživetveni mehanizem aktivirati že med razgovorom za službo."
Naval adrenalina in (ne)škodljiv stres
V trenutku, ko zaznamo nevarnost, se v naših možganih, v hipotalamusu, vklopi alarmni sistem, ki izda celo vrsto ukazov, na podlagi katerih se pripravimo bodisi na to, da se bomo "borili ali pobegnili". Med prvimi, ki jih doseže ta opozorilni signal, sta nadledvični žlezi. Gre za parni endokrini žlezi, ki kot dva klobučka pokrivata zgornji del vsake ledvice. Že čez nekaj sekund začneta pospešeno izločati adrenalin, zaradi česar se pospešita naš srčni utrip in dihanje, medtem ko se začnejo iz jeter sproščati ogromne količine glukoze.
Nekateri ljudje ne morejo delovati brez stresa, drugi zaradi njega zbolijo.
Lahko zaradi izgorelosti zbolimo?
Vse več je dokazov, da lahko nenehna izpostavljenost skrajnemu stresu slabo vpliva na zdravje. Stres zvišuje krvni tlak, zaradi njega postane kri bolj lepljiva in v njej se lažje oblikujejo strdki, kar pomeni, da lahko poveča tveganje za razvoj srčnih bolezni.
Znanstveniki preiskujejo tudi povezavo med stresom in sladkorno boleznijo tipa 2. O možnosti, da ta povezava obstaja, ugibajo že stoletja. V 17. stoletju je angleški zdravnik Thomas Willis dejal, da sladkorna bolezen nastane zaradi "žalosti in dolgotrajne zaskrbljenosti".
Stres nas krepi kot telovadba
Možgani si zapomnijo stres
Adrenalin, ki se sprošča pri stresu, izzove množično mobilizacijo imunskih celic, ki iz vranice in kostnega mozga, kjer so shranjene, potujejo v krvni obtok. Medtem ko adrenalin telo preplavi v nekaj sekundah, se drugi stresni hormon, poimenovan kortizol, v krvni obtok sprošča postopoma in doseže najvišjo koncentracijo komaj čez dvajset do trideset minut. Kortizol spreminja metabolizem celic in njihov način delovanja ter aktivnost DNK. V možganih se veže na nevrone, spremeni običajne miselne procese, vključno z načinom, na katerega se stresni dogodki shranjujejo v našem spominu. Nevroznanstveniki menijo, da bi lahko bil prav vpliv kortizola pojasnilo, zakaj je naš spomin na travmatične ali izredno čustvene dogodke pogosto tako zelo živ.