Umetnike vodi strast. Glasbeniki niso izjema, in če so mladi, še toliko bolj. Pa je ljubezen do muzike dovolj, da se sčasoma začnejo nizati tudi uspehi? In kako lahko mladi rokerji v današnjem času pretočne in zastonjske glasbe sploh doživijo uspeh? Morda kot odziv publike pod odrom, spletni ogledi spotov, festivalska sodelovanja ali celo izjemna uvrstitev na mednarodnem glasbenem tekmovanju, kamor se prijavijo popolnoma neobremenjeno.

Kljub svoji relativni mladosti ima zasedba Imset za seboj že več kot deset let dolgo pot. Začeli so kot srednješolci, ki jih ni povleklo v vode elektronske glasbe, pač pa je njihov pristni rok. Da niso ostali le še en srednješolski bend, katerega člani se sredi dvajsetih let razkropili vsak na svojo stran, je krivo predvsem prijateljstvo. "Povezali smo se v eno tako malo družino. Enostavno nas ne drži skupaj samo bend, ampak tudi druženje izven 'delovnika'. Smo tesni prijatelji ne glede na situacijo in to nas povezuje že ves ta čas," pravi njihov kitarist in pevec Jaka Peterka.

Kaj lahko danes vzpenjajoča se rokovska zasedba ocenjuje kot svoj velik uspeh?

"Danes šteje ogromno stvari kot uspeh, zagotovo pa se to najbolj pozna na koncertih v živo. Ko te publika enkrat preglasi s svojimi glasovi, je res nekaj neverjetnega. Moment, ko bi se šel lahko od sreče zjokat v zaodrje. Neprecenljiv občutek in nekaj, kar te vodi naprej, da še z večjim veseljem ustvarjaš in nastopaš."​

Pa je dovolj zgolj delati dobro glasbo? Kaj še je potrebno, da se prebiješ v ospredje - marketing, promocija, družbeni mediji, koliko se je treba temu posvečati?

"V Sloveniji imamo ogromno izjemnih izvajalcev z odlično glasbo, ki pa morda zaradi neprepoznavnosti ne pridejo v ospredje. Zato mi pravimo, da je treba biti trmast. To je nekaj, česar se držimo, in če nekaj začneš, se odločiš in greš na polno. Mogoče ne boš uspel jutri, boš pa pojutrišnjem."

Je za uspeh morda pomembno, od kod bend prihaja? Vi ste iz Domžal, vas to kako zaznamuje?

"Zdi se nam, da to ne igra posebno velike vloge. Danes znani bendi prihajajo iz različnih koncev Slovenije, ustvarjajo glasbo tudi v svojem narečju in še vedno uspevajo po celi Sloveniji. Je pa res, da smo zaradi svoje lokacije mogoče imeli več stika z že priznanimi glasbeniki, saj smo lažje prisotni na dogodkih, ki so se odvijali v osrednji Sloveniji. Ampak zagotovo pa to ni pogoj za uspeh."

Ko omenjate svoje uspehe, navajate tudi sodelovanja s producenti, posebej izpostavite Mateja Pečaverja, pa newyorške producente, ki so delali z zvezdniki svetovnega merila. Kako težko je dobiti res dobrega producenta?

"V našem primeru niti ne moremo govoriti, da je težko, ker smo se z Matejem našli ob pravem času na pravem mestu. Če delaš v neki smeri in se trudiš, ti slej ko prej pride nekdo naproti. Podobno se nam je zgodilo tudi s tujimi producenti, enostavno te energija in zagon pripeljeta do cilja, samo verjeti moraš."

Kakšne korake ste v teh letih skupne poti delali vi - od srednješolskega benda do danes, od Glasa mladih ali ŠouRocka do Eme? Kaj so vam dali eni in kaj drugi?

"Na dijaških in študentskih festivalih se splača sodelovati že zato, ker dobiš od priznanih glasbenikov (ti so po navadi v komisiji) neko konstruktivno kritiko. Res, da je katero od teh včasih težko sprejeti, ampak ko se je zaveš, lahko band še trikrat hitreje napreduje kot bi sicer. Za Emo smo si rekli 'dajmo probat'. Podobno kot pri drugih festivalih, le da je Ema res velik in tudi medijsko odmeven dogodek. Sam se odločiš, kako boš to izkoristil."

Na mednarodnem tekmovanju ISC, kjer v številnih kategorijah prednjačijo zasedbe iz ZDA in Velike Britanije, ste se uvrstili na 9. in 6. mesto. Kaj je bilo odločilno, da ste med 26 tisoč prijavljenimi vzbudili veliko pozornost pri žiriji?

"Nimamo pojma. Po vsej verjetnosti ta iskrenost, ki jo imamo, stvari si upamo povedati v obraz. Glasba, ki jo delamo, nam je všeč in očitno je všeč tudi komisiji, ki so jo med drugim sestavljali člani skupin Coldplay, Linkin Park in odlična pevka Dua Lipa. Isto kot pri tekmovanjih oziroma festivalih, če ne poskusiš, ne veš. Zagotovo pa se v naših komadih čutita naša energija in napredek, ki je tudi plod sodelovanja s strokovnjaki iz tujine tako na področju avdio produkcije, videospotov in koncertnega nastopanja."

Kako to, da ste se sploh odločili za sodelovanje na tekmovanju​International Songwriting Competition? Res je dostopno vsakomur, ki dela avtorsko glasbo, a vseeno, kaj je spodbudilo vas? Kaj vam je dala ta izkušnja?

"Za to tekmovanje smo izvedeli od dobrega glasbenega kolega, ko je čas za prijavo že skoraj potekel. Imeli smo le še štirinajst dni za oddajo pesmi, ki pa jih še niti nismo zares imeli. Vsaj ne v končni obliki. Nato smo dva tedna noč in dan pripravljali, aranžirali in snemali kot zmešani in na koncu ustvarili dve pesmi, ki sta se uvrstili izjemno visoko. To je za nas ogromna potrditev, da gremo v pravo smer, da nam ležita tudi angleški jezik in pisanje besedil v angleščini. Pesem Lost Inside se je namreč uvrstila na 6. mesto v kategoriji besedil, All The Same pa na 9. mesto v kategoriji rock. To že lahko poslušate na vseh glasbenih platformah in si ogledate videospot na kanalu YouTube."

Izkazali ste se tudi z že nekaj vrhunskimi videospoti. Kako pomemben je danes dober videospot za neko skladbo, je ta bolj "za gušt benda" ali lahko z njim računaš tudi na boljšo gledanost na spletu?

"Videospot je kot neka vizitka, ki te predstavi avdiovizualno. Pokažeš svoj obraz, svoje mišljenje in energijo. Pesem prikažeš v luči, kot si si jo zamislil. Kakovost videospota je za nas skrajno pomembna, tako kot tudi avdio izdelek. Če se ne potrudiš maksimalno, je tako, kot bi imel najboljšega konja na svetu z zarjavelimi podkvami."