(INTERVJU) Dr. Tajan Trobec, geograf: Novih poplavnih območij si več ne bi smeli prilaščati

Klara Širovnik Klara Širovnik
25.09.2022 06:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ob gradnji novih elektrarn je poleg proizvodnje električne energije eden od poglavitnih argumentov za izgradnjo prav protipoplavna zaščita. To se rado in pogosto poudarja. V teoriji to sicer drži, a le dokler ne pride do napak, kot se je recimo zgodilo leta 2012 na Dravi. 
Ob gradnji novih elektrarn je poleg proizvodnje električne energije eden od poglavitnih argumentov za izgradnjo prav protipoplavna zaščita. To se rado in pogosto poudarja. V teoriji to sicer drži, a le dokler ne pride do napak, kot se je recimo zgodilo leta 2012 na Dravi. 
Sašo Bizjak
Pred dnevi so bile padavine znova obilne. Struge rek in potokov so bile preplavljene, voda je prestopila bregove, v stiski so se znašla tudi številna gospodinjstva. Čeprav radi govorimo o nujnosti protipoplavnih ukrepov na Slovenskem, imajo različni posegi na vodotokih (regulacije, protipoplavni nasipi, zadrževalniki, pregrade, pragovi, prodni zadrževalniki) tudi svoje omejitve. 

Z geografom dr. Tajanom Trobcem, ki predava in poučuje na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, smo govorili o poplavni ogroženosti, protipoplavnih ukrepih in posegih v vodotoke ...
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta