In najboljši košarkar lige NBA je ... Joker

Čeprav se je minuli vikend zaključil redni del lige NBA, bo še kakšen mesec trajalo, da športni novinarji v ZDA izberejo najkoristnejšega (MVP) košarkarja rednega dela. Kandidatov je sicer veliko, a skoraj vsak ima neko hibo. Slovenci bi najraje videli nagrado v rokah Luke Dončića, a kaj, ko je uspešnost oziroma razmerje zmag in porazov njegovega Dallasa pod 60 odstotki. Enak problem ima tudi Damian Lillard (Portland). LeBron James (LA Lakers) odpade zaradi poškodb, Joel Embiid (Philadelphia) je odigral premalo tekem, James Harden se je najprej odpovedal Houstonu in prebegnil v Brooklyn, se poškodoval, njegove številke pa so drastično padle, Giannis Antetokounmpo (Milwaukee) je nagrado osvojil že dvakrat zapored in je tretja manj verjetna. Stephen Curry (Golden State) in Russell Westbrook (Washington) sicer zadnje mesece briljirata, a prej ju ni bilo nikjer, zato sta morali njuni ekipi igrati dodatne kvalifikacije za končnico.

Med vsemi temi briljantnimi košarkarji pa je eden tako z individualnimi kot konstantnimi posamičnimi dosežki izstopal - Denverjev center Nikola Jokić. Edini med udeleženci dogodka​ All Star, ki je igral na vseh 72 tekmah. Zdi se, da je 26-letni Srb skupaj z Luko Dončićem v NBA prinesel nov trend - kot popolno nasprotje izrazitim atletom se z njuno atipično, malodane debelušno postavo zanašata na učinkovite, presenetljive, celo romantične poteze, ki spominjajo na nekdanje čase mojstrov obvladovanja žoge, a vse skupaj sta postavila na višji nivo.

Center postmoderne košarke

Čeprav njegova postava še vedno ni tipična za MVP-kandidata, je nesporno dejstvo, da je Jokić korak naprej naredil v sezoni, pred katero se je pojavil občutno shujšan. Koliko je pri svojih 211 centimetrih tehtal, ko je lansko poletje s pojavo šokiral javnost, ni smel povedati, a bilo jasno, da sta le dve možnosti: ali je bilo v covid pavzi z njim nekaj resno narobe ali pa je transformacija plod načrtovanega, prilagojenega treninga. Za pravilno se je izkazala druga teorija; po novem je Jokić na visokem nivoju igral od prve do zadnje minute tekme, postal je bolj mobilen v obrambi, ki je še vedno njegova velika slabost, v napadu pa ga ni bilo boljšega.

Jokić je deseti strelec lige, šesti podajalec, deveti skakalec, obstajajo pa tudi naprednejši statistični elementi (denimo +/- ekipe, ko je on v igri), v katerih zavzema prvo mesto. Edina elementa, v katerih ne sodi med najboljših 20, sta odstotka zadetih prostih metov (86 %) in trojk (40 %). Ne, ker bi bila odstotka slaba - dejansko sta odlična, sploh za center -, ampak, ker je liga tako napredovala. Obenem je Jokić lastnik najhitrejšega trojnega dvojčka (v 14 minutah), prvi košarkar s prostorov bivše Jugoslavije z doseženimi 50 točkami na tekmi in uvrstitvijo v idealno NBA-peterko.

A vse te številke ne morejo v popolnosti odraziti Jokićevega pomena za Denver, tretjo ekipo zahodne konference. On ni več klasični center, izumirajoča vrsta v sodobni košarki, ki postavlja bloke, skače in dosega točke izpod koša, ampak sodeluje v evoluciji tega položaja. Še posebej, odkar si je prvi Denverjev organizator igre Jamal Murray strgal sprednjo križno vez v kolenu, Jokić prenaša žogo na nasprotno polovico, kreira napadalne akcije in sproža projektile izza črte za tri točke. Kot da gre za deset centimetrov višjo različico Luke Dončića. Ali nadgradnjo Billa Waltona, Arvidasa Sabonisa in bratov Gasol, legendarnih centrov, sposobnih narediti potezo več.

Debelušček in konjske dirke

Ker ima vsaka generacija košarkarskih navdušencev svoje mitologizirane junake tipa Ivo Daneu, Toni Kukoč ali Marko Milič, Jokić pri srednji in starejši generaciji statusa božanstva nikdar ne bo dosegel. A z Dončićem je glasnik novega rodu, dokaz, da se z vadbo veščin da prilesti na košarkarski Olimp in uspešno konkurirati ameriškim mišicam. Med mladino, prikovano na družbena omrežja, je namreč že pridobil kultni status zaradi fotografije, ki kroži po medmrežju. Debel fantič z odvečnimi maščobnimi obročki okrog pasu in z embalažo sadnega soka pred seboj je tudi v dobi politične korektnosti priljubljeno izhodišče za zbijanje šal. Še ko je dečko nekoliko zrasel in leta 2011 v svet poslal nič manj legendaren tvit "Je kdo za basket?", si najbrž nihče ni mislil, da bo ta fant nekoč glavni favorit na nagrado MVP. Že zato ne, ker objava 16-letnika ni dobila niti enega samega všečka.

Tudi sicer se je košarki zelo pozno posvetil. V najstniških letih ga je bolj zabavalo dirkanje s konji. "Enkrat sem nastopil na amaterski dirki in zasedel četrto mesto," se je pohvalil v svojem spisu za Players Tribune: "Košarke nisem resno jemal."

MVP - od Abe do NBA

Zadeva se je začela spreminjati, ko je v njegovo življenje vstopil znameniti agent Miško Ražnatović, ki od leta 2004 Aba-ligaša Mego uporablja kot poligon za razvoj talentiranih igralcev. Kako uspešen je, priča podatek, da je bilo od leta 2014 na NBA-naborih uspešnih deset Meginih košarkarjev. Ražnatović je nekega nedeljskega jutra v časopisu prebral, da je za ekipo Vojvodine neki mladenič dosegel 25 točk in ob tem kar 25 skokov. Stekla je hitra iskalna akcija in Jokić je postal član Mege pri 17-ih. Zaradi slabe pripravljenosti, kokakola in burek sta bila dotlej njegov najljubši obed, je prvo leto zaigral na le treh tekmah, naslednje leto pa je že naredil občuten preskok in se prijavil na NBA-nabor.

A spodrsljaj Detroita, ki je leta 2003 pred Dwyaneom Wadeom ali Carmelom Anthonyjem izbral Darka Miličića in se opekel, je še dolgo vplival na izbor srbskih centrov. Tudi zato je bil Jokić leta 2014, po dveh sezonah v Megi, izbran šele kot 41. Denver mu ni popolnoma zaupal, Srb je zato še eno leto ostal v Aba-ligi in postal MVP-tekmovanja. Zanimanje je pokazala Barcelona, a še preden bi Jokić sploh uspel zaigrati v evroligi ali evropskem pokalu, se je leta 2015 že znašel v NBA. "Še bolje, saj bo imel tam zaradi koncepta košarke več svobode v igri kot v Evropi," je bil zadovoljen Ražnatović. Imel je prav.

Ni dolgo trajalo, da se je Jokića čez lužo prijel vzdevek Joker. Ker ima v preigravanju nasprotnikove obrambe vedno kakšnega džokerja v rokavu. Čas je, da nadimek še oplemeniti z nazivom MVP. Vse drugo bi bilo 18. junija veliko presenečenje.