Glinasti golobi trepetajo pred Mačkovimi šibrovkami

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
10.05.2020 03:00

Dolga leta najboljši slovenski strelec s puško šibrovko Franc Maček je kriv, da sta se v trap zaljubila sin in hči, Boštjan in Jasmina, pa tudi Frančev vnuk Rene gre po njegovi poti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boštjan Maček med koncentracijo
Stanko Gruden/STA

Boštjan Maček, ki dosega izjemne rezultate v disciplini trap (streljanje na leteče glinaste golobe), je nestrpno čakal omilitev vladnih ukrepov med pandemijo koronavirusa. In jo tudi dočakal, tako da lahko ta izjemni 47-letni strelec iz Bodoncev v Prekmurju, član SD Trap Štefana Kovača iz Murske Sobote, spet trenira.
"V zadnjem mesecu so me nekajkrat močno zasrbeli prsti, da primem puško v roke, zdaj jo končno lahko. Po skoraj enomesečnem strelskem postu spet lahko stopim na strelsko črto na svojem domačem poligonu v Rakičanu, a to niso pravi treningi, bolj skušam zadržati strelski občutek, ki je v našem športu izjemno pomemben," nam je povedal Boštjan Maček: "Tako dolgega obdobja brez tekmovanj v svoji karieri še nisem imel, če odštejem prisilni počitek po operaciji križnih vezi v letu 2017, ki je bil posledica nezgode med delom."

Šest mesecev brez puške

Nezgoda se je Mačku primerila 16. januarja 2017. "Pri razkladanju tovora sem hotel sestopiti z nakladalne rampe, a sem stopil v prazno, posledica so bile raztrgane križne vezi in poškodovana meniskusa leve noge. Ker sem že prej imel težave s kolenom, je bila poškodba hujša. Po temeljitih pregledih je operacijo mesec dni po nezgodi v UKC Maribor opravil dr. Matjaž Vogrin in začela se je dolgotrajna mučna rehabilitacija. Puško sem prvič spet prijel v roke po približno pol leta. Pri treningih sem si pomagal z opornico. Sem žilav človek, tudi optimizem me je preveval, želel sem se čim prej vrniti v tekmovalni ritem in avgusta istega leta sem po okrevanju nastopil na državnem prvenstvu v Ilirski Bistrici in bil četrti."

Prelepi olimpijski spomini
Stanko Gruden/STA

Ko mnogi spijo, Boštjan že dela

Maček je od leta 1993 zaposlen pri Mlinopeku Murska Sobota. Vstaja takrat, ko večina ljudi še spi, ko je zunaj temna noč. Njegovo delo se začne še pred tretjo uro, ko se zapelje do podjetja. Tam poskrbi, da se dišeče žemljice in drugo pekovsko pecivo znajdejo na trgovskih policah, v vrtcih in šolah. Tudi moko prevaža.
"Delo končam približno ob 11. uri, vsak dan prevozim približno 80 do 100 kilometrov, odvisno od tega, od kod so odjemalci, ali samo v Prekmurju ali denimo v Celju, Slovenj Gradcu … Po zaslugi jutranjega 'šihta' imam čas za popoldanski trening. Za moje dosežke se lahko zahvalim direktorju Mlinopeka Karlu Pojbiču, tudi tekmovalcu v trapu, ki ima posluh za moje športne obveznosti," Maček ne skopari s pohvalami. "Upam, da bo še nekaj let direktor in bo najino sodelovanje še naprej tako vzorno," doda sogovornik, ki je v Mlinopeku zaposlen že 27 let. "V teh dneh, ko razsaja pandemija, uporabljam zaščitno masko, zaščitne rokavice le po potrebi. Upoštevam vsa varstvena navodila."

Žal nič od Tokia, v Londonu sedmi

Lanska sezona je bila za Mačka uspešna, upal je, da bo tudi letošnja, ko bi imel tudi možnost za osvojitev kvote za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. "Z lansko sezono sem zadovoljen, na najpomembnejših tekmovanjih nikoli nisem bil slabši od 26. mesta. Konkurenca je iz leta v leto zahtevnejša, na svetu je približno 40 strelcev, ki so se sposobni boriti za najvišja mesta, med njimi je tudi veliko profesionalcev," na kratko opiše Maček lansko sezono in se ozre na letošnjo, v kateri sta bili zaradi virusa le dve mednarodni tekmovanji. "Podobno kot že nekaj let poprej smo februarske priprave na Cipru združili z dvema tekmovanjema. Na prvem, za grand prix, sem zmagal, na drugem, za svetovni pokal, sem osvoji 24. mesto. Dan po vrnitvi v Slovenijo se je začela virusna pandemija, sprva sem menil, da je to prehodna zadeva, a bolj ko so tekli dnevi, bolj sem se zavedal resnosti pojava. Po izbruhu koronavirusa so bila odpovedana tudi mednarodna tekmovanja, med drugim majsko evropsko prvenstvo v Franciji, na katerem bi si lahko pristreljal kvoto za olimpijski turnir, in tekme za svetovni pokal v New Delhiju, Tokiu in Bakuju. Motiva za trd trening ni, treniram bolj za vzdrževanje telesne pripravljenosti. Morda bo kakšno domače tekmovanje, da bi strelci ostali v tekmovalnem ritmu."

Boštjanova sestra Jasmina Maček s puško na rami
Osebni arhiv
Tudi Boštjanov sin Rene Maček si želi olimpijskega nastopa.
Osebni arhiv

Oče, sin, hči, vnuk - vsi strelci

V družini Maček ni strelec le Boštjan, s tem športom se ukvarjata tudi njegova sestra Jasmina in sin Rene. Jasmini je dosežek kariere uspel marca 2019 na uvodni tekmi svetovnega pokala v mehiškem Acapulcu, ko je osvojila osmo mesto. Prekmurka je zadela 119 od možnih 125 letečih tarč, v dodatnem razstreljevanju pa se ni prebila v veliki finale šestih najboljših strelk. Je tudi večkratna slovenska prvakinja. "V zadnjih letih zaradi preskromnega števila strelk državnih prvenstev ni več, kar ni spodbudno za razvoj tega športa," je povedala Jasmina, ki se je s strelstvom začela ukvarjati pred 25 leti, za ta šport pa jo je navdušil oče Franc, tudi sam strelec na glinaste golobe in sodnik v tem športu, še dodatno pa jo je spodbudil starejši brat Boštjan.
Največja Jasminina želja je nastop na olimpijskih igrah. "Pot do olimpijskih iger je zelo strma, vrata nastopa odpira zmaga na evropskem prvenstvu ali izjemna uvrstitev na tekmi za svetovni pokal," razloži prekmurska strelka, ki se dotakne še treh svojih odličnih uvrstitev na evropskih prvenstvih v trapu. "Na prvenstvu leta 2000 v Italiji sem kot mladinka med članicami osvojila šesto mesto, v mešanih dvojicah leta 2017 sem bila s Tomažem Blazinškom iz SD Ormož druga, leta 2019 pa z Boštjanom šesta."
Če je za strelce s puško šibrovko letošnja sezona izgubljena zaradi virusa, pa je za Jasmino izgubljena tudi zaradi srečnega dogodka, saj bo junija zibala.
Boštjan Maček ima dva sinova, 18-letnega Reneja in štiri leta mlajšega Lana. Medtem ko gre Rene po njegovih stopinjah, so Lanu bolj pri srcu druge stvari. Rene končuje zadnji letnik srednje tehniške šole v Murski Soboti in se v teh dneh pripravlja na maturo, jeseni pa bo šolanje nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. "Ne le zaradi koronavirusa, tudi zaradi šolskih obveznosti v zadnjem času manj prijateljujem s puško. Z dosedanjimi dosežki sem zadovoljen, rad bi šel po očetovih stopinjah, in če bom dosegel približno podobne rezultate kot on, bom zelo zadovoljen. Moj največji izziv je nastop na olimpijskih igrah," je pojasnil Rene, ki je na lanskem mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji z osvojitvijo bronaste kolajne potrdil veliko nadarjenost za trap.

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.