
Točka G se pri ženskah kot erogena cona aktivira šele po določenem vzburjenju, nas pouči Wikipedija. Ko so v Mariboru prenovili linije in vozne rede avtobusnega mestnega prometa, so razburjenje občanov dosegli v hipu. Mestna linija G1 razkuri prej, kot se točka G vzburi. Potnike na tej liniji je v osnovi zmotila (ne)dostopnost do bolnišnice.
Raziskovalni novinarski kolega Gregor je analiziral novo stanje, ki ga je povzročila "prenovljena" tezenska linija: "Doslej je lahko gospa z linijo 1 izstopila pred UKC v Ljubljanski ulici, od koder so jo čakale tri minute hoje do bolnišnice. Sedaj, ko linija G1 vozi po Titovi cesti, pa smo avtobus zapustili na postajališču Europark - Titov most, od koder smo do cilja hodili osem minut."

Kar pomeni, da se starejšim, bolnim in kako drugače oviranim čas hoje z avtobusne postaje do bolnišnice podaljša za skoraj trikrat. Pa še številne gorske metre (kot na kakšni gorski dirki so tu vzponi in padci) je treba opraviti na obvozni pešpoti pod Titovim mostom. Ampak le kdo bi se za te malenkosti sekiral, ko pa smo danes ja vsi lepi, mladi in zdravi. Če pa je kdo slučajno star in onemogel, se bo že znašel po svoje, saj ima itak brezplačen avtobus in vlak, pa lahko riskira nekaj evrov za taksi, da ga pripelje direktno na urgenco.
Drugi problem z linijo G1 je novo postajališče (Europark - Titov most) pred našo največjo trgovino. Začeli so ga masovno uporabljati mladi, zlasti dijaki, ki se jim ne ljubi peš čez most, ker teh pet dodatnih minut zahteva nadčloveške napore. Tako se na avtobus G1 natovorijo pred Cityjem in izstopijo pred Europarkom, nato pa čredno "letijo" prek nezavarovane štiripasovnice. Skoraj neverjetno se zdi, da nihče med tem tveganim početjem ni umrl. Omejitev hitrosti je sicer 50 km/h, kar je že tako dosti, ampak marsikdo se teh omejitev ne drži. Tudi 80, 90 km/h si privoščijo tisti vozniki, ki zasledujejo načelo "bolje priti na cilj nikoli kot pa sekundo prepozno". In med takimi divjaki vijugajo naši dijaki, ki na najkrajši poti v trgovsko Meko tvegajo svoja mlada življenja, pa se tega niti ne zavedajo.
Joj, kako težko je zgraditi nadhod, ki bi pešcem omogočil varen prehod z ene strani ceste na drugo stran. Glavno, da imamo pod Glavnim mostom brv, ki je pozimi pogosto drsalnica, poleti pa znamenitost, ki jo turisti uporabljajo za selfije z dravsko veduto.
Brv kot arhitektonska stvaritev je sicer za turiste super, neke uporabne vrednosti pa nima.
Tudi postaja prek Titove ceste pri Europarku je super, neke uporabne vrednosti pa nima - razen samomorilne.