Aljoša Stojič
Dallas, Teksas. Ko preberem ti krajevni imeni, se obvezno spomnim na JFK-ja, ameriškega predsednika so tam ustrelili 22. novembra 1963. V nedeljo, 2. februarja 2025, pa ob jutranji kavici spet Dallas, Teksas. Šok. Verjamem, da so Luki tisti hip ubili veselje do življenja, ampak veselje do košarke mu je ostalo, kar šteje več kot milijoni; kašnih sto navzdol od maksimalne pogodbe, ki bi mu pripadala v Dallasu, bo Luka zlahka preživel, sploh v družbi LeBrona Jamesa in Anžeta Kopitarja. Slovenci pregovorno rečemo, da je "kot v Teksasu", če nekje zaradi slabe organizacije vlada nered. In ker je bil slučajno tam, se za Luko ni moglo razplesti drugače. Lastnikom Mavericksov bo še hvaležen, da so ga torpedirali v Hollywood. Oziroma jim je zdaj, ko je že večkrat prespal, verjetno že hvaležen, čeprav oprostil pa jim ne bo, sploh ne generalnemu menedžerju Nicu Harrisononu, ki mu je očital "premalo kulture" in "preveč kilogramov". Kot je rezoniral ata Dončić: "Joj, koliko košev, podaj in skokov bo šele imel, ko bo dobro pripravljen!"
Lukov primer nam o NBA pove vse. Da o vsem in vseh odločajo lastniki/menedžerji. Da je denar v športu vse in še več. Da so športniki v NBA lastnina (od nekoga) - črka na papirju, številka na dresu in bančnem računu. Da nekaj veljaš le, ko si zdrav in neseš zlata jajca. Ko dušikove komore, čudodelni fizioterapevti in konjske injekcije ne zaležejo več in mora športnik prisilno počivati - no, potem začnejo biznismeni "razmišljati". In ker imajo ti otročji lastniki (menedžerji) ponavadi preveč z denarjem podmazanega egotripa in premalo zdrave pameti, se odločajo, kot se. Ne bom se šel Babe Vange in napovedoval šampionskega prstana za LA Lakers, ker zakaj pa si ga ne bi v Dallasu nadel Anthony Davis, ki ni neki brez zvezni center, ampak eden najboljših na svetu, ki navsezadnje ve, kako se v tej ligi zmaguje.
Zmotil nas je brezoseben način menjave dveh zvezdnikov na relaciji Teksas-Kalifornija. Dodobra je pretresel tudi razvajeno NBA-smetano, kar je izpostavil Kevin Durant, ker "zdaj pa res ne veš, kdaj boš na vrsti ti". V bistvu gre pri tem apelu za kar nekaj dvoličnosti. Ker ko se med ekipami v paketih prodajajo nižje rangirani asi (kot je bil denimo Goran Dragić), je v NBA, tudi za navijače, to sprejemljivo, normalno. Kaj že je smisel kapitala? Da kroži. In, ja, kot navijač lakerjev (še iz Jabbarjevih in Magicovih časov) bi najraje objel Roba Pelinko, generalnega menedžerja Lakersov. Dokler se nekomu ne zmrači, se drugemu ne zdani.
