Ah, ta nora leta: PCT-potrdilo in ostale neumnosti

Pet let mineva, odkar se je svet zamajal, zaprl in skoraj umrl zaradi koronavirusa. Ne vem, če smo se iz pandemije česarkoli naučili. Razkužil za roke v trgovinah in blokih ni več, v čakalnicah se družijo bolniki z virusi in bakterijami, ne da bi si nadeli zaščitne maske, cepljenje proti koronavirusu je zamrlo, čeprav so nas prepričevali, da nam brez injekcije živeti ni. Kot zgleden državljan sem jih upošteval in se proti covidu-19 injiciral trikrat (jaz, antivakser, ki se še proti gripi ne dam cepiti!).

Za covidom-19 sem zbolel najmanj dvakrat (enkrat dokazano), pa tudi po enem od cepljenj me je pošteno zvilo in priklenilo na posteljo. V bistvu še danes ne vem, zakaj sem jaz preživel, marsikdo pa ne. Še preden so zaradi "motenj strjevanja krvi po cepljenju" umaknili cepivo AstraZeneca, so me nafilali z njim, potem pa še dvakrat s Pfizerjevim. Moj kolega je sijal od sreče, ker je dobil trikratnega Pfizerja, jaz pa sem se nevedno spraševal, če me je pod lopatico za pol leta vsekalo zaradi krvnega strdka ali pač kar tako. Sploh ker z nenadnimi bolečinami med cepljenji in po njih nisem bil edini, ampak "koristi cepiva odtehtajo škodljive posledice". Tistim, ki so zaradi cepiva umrli ali skoraj umrli, je to bolj slaba uteha, ampak o tem bom raje tiho, ker me bodo drugače iz NIJZ disciplinirali.

Brez posledic pa lahko povem, da mi je bilo takrat zelo hudo. Sanjal sem PCT-potrdilo (Prebolel, Cepljen ali Testiran), s katerim so nam pa res zagrenili življenje. Vsak od nas si je delitev na vakserje in nevakserje sicer zapomnil po svoje - tista druga polovica je bila vsekakor neumna.

Prizadelo me je, ko me je sotrpin pred blagajno nadrl, ker da stojim na črti, ki naju razmejuje, ker virusa v daljavo pač ne moreš pljuniti 1,5 metra, vse ostalo je smrtno tveganje.

Bedasto je bilo, ko sem čez dravski most nosil masko pri minus petih stopinjah v zraku, ampak red je red.

Paranoični mojster, ki mi je po diverzantsko na vrtu izdelal visoko gredo, čeprav ne bi smel prestopiti občinske meje, je molil, da ga na poti sem in tja ne kaznujejo.

Ko sem sprehajal sebe in psa, me je z druge strani potoka nahrulil občan občine Hoče - Slivnica, ker da sem za meter ali dva prestopil na njihovo - zame prepovedano - stran.

No, po petih letih smo na pravi strani. Z gripo, covidom in vsemi drugimi respiratornimi boleznimi, ki vsak januar in februar ugonabljajo mlado in staro.

Ampak ker se ne testiramo, nas očitno boli manj.