Ko nas v središču mesta nagovorijo pripadniki skupnosti Hare Krišne, odeti v sarije in ohlapne tkanine, najpogosteje nemoteno zakorakamo mimo. Nevsakdanje obleke obenem požanjejo goro začudenja. Pričakovali smo, da bodo verniki - sami se sicer imenujejo "bhakte" - tako oblečeni tudi ob našem obisku v ljubljanskem templju. "Sarije in bolj svečane obleke največkrat nosimo, ko obiščemo predavanja ali skupen obred v templju, ko se odvija kakšen festival ali pa ko prepevamo po središču mesta," ob vidni zadregi razjasni Maja oziroma Mangala Čandrika dasi. Med seboj se bhakte imenujejo po duhovnih imenih, ki imajo svojevrsten pomen - "Mangala" recimo pomeni "ugodje", "Čandrika" v tradiciji simbolizira luno, "Dasi" pa je naziv božje služabnice. Maji je pred 18 leti ime nadel njen duhovni učitelj, pripadnik gibanja pa drugo ime sprejme, ko je po poti Krišne pripravljen stopati z vso predanostjo.
Mangala je po izobrazbi magistra socialnega dela. Prepevajoče vernike, ki jih je v Sloveniji okoli 1000, je prvič slišala na ulici, takoj so jo pritegnili, priznava. S prijateljicami je pred 23 leti najprej zgolj priložnostno obiskovala tempelj, kjer je jedla posvečeno hrano, pela in poslušala predavanja. "A bile smo samo obiskovalke. Potem pa sem med potovanjem na Irsko ponovno srečala pripadniki gibanja in takrat sem začutila, da sem med ljudmi, s katerimi želim preživeti več časa," opiše obdobje, ko se je vse spremenilo. Sprejela je filozofijo, ki se večini zahodnjakov, vajenim kapitalistične ureditve in vsesplošnega materializma, zdi nesmiselna fabula. 

Na Zemlji je trpljenje

Ali verjamete v trditev, da se bo človeška duša po smrti telesa vrnila v duhovni svet? Po filozofiji Krišne je pot do tega uresničljiva z nekaj življenjskimi prilagoditvami. S čistim življenjem, meditiranjem in ponavljanjem mantre se želijo pripadniki izogniti reinkarnaciji. Mimogrede - reinkarnacija je beseda, ki označuje cikel vnovičnih rojstev. Duša se po njihovem prepričanju rodi vedno znova, vsakič pa se naseli v drugem telesu. Telo je pravzaprav obleka, ki si jo nadene duša. Pripadniki Krišne se želijo iz takega krogotoka izvleči. "Tekom reinkarnacije smo bili že v različnih telesih. Bili smo v moškem, ženskem, belem, črnem, rumenem telesu. Bili smo tudi že v živalskih oblikah. Ko duša dobi telo človeka, je to priložnost, da se vpraša, kdo je ona in kdo je Bog. Duše, ki so naseljene v živalih, te možnosti nimajo, saj žival nima tako razvite inteligence. Pomembno je, da v tem življenju izkoristimo priložnost in duhovno napredujemo," razlaga Urukrama, ki upa, da je v tem življenju dovolj dozorel. Če je življenje živel na pravi način, se po smrti ne bo rodil ponovno - zaživel bo v duhovnem svetu. 

Kdor danes splavi, bo v naslednjem življenju neploden 

Posledice naših dejanj - karma - so po prepričanju skupnosti Hare Krišna vedno prisotne. Posledice so lahko dobre ali slabe. Nekatere grozljive svetovne dogodke je kljub temu težko doumeti. Je dejstvo, da otroci umirajo v vojnah ali nesrečah, karma iz prejšnjega življenja? "Ali obstaja kakšna druga boljša razlaga? Ni je. V tradicijah, ki ne poznajo reinkarnacije, je velika dilema, zakaj se nekdo recimo rodi s srebrno žlico v ustih, nekdo pa je lačen že od otroštva, čeprav ni naredil nobenega greha," razlaga Urukrama. Dodaja, da gre v zgoraj omenjenih tragedijah, ki jih zahodnjaki največkrat označimo za "krivice", po njegovem mnenju za posledice karme. "Zgodi se, da je nekdo star eno ali dve leti, pa umre v nesreči. To ni napaka v sistemu, to ne pomeni, da je Bog krut. Vrnejo se nam stvari, ki jih nismo naredili dobro, to smo si zaslužili. V tem svetu ni krivice," pove in pristavi, da se mu zdi, da je s takim razumevanjem sveta in življenja lažje prenesti celo goro bolečin. Če imaš znanje o reinkarnaciji in karmi, se je s takimi nesmisli, kot je umiranje nedolžnih, po njegovih besedah lažje soočiti. Samo pobožnost pa za zapustitev reinkarnacije ni dovolj, potrebna je resna zavzetost in posvetitev življenja duhovnosti, poudarja. Malo dnevnega meditiranja vam torej še ne bo kupilo zmenka z Bogom ...

Tudi jaz se skregam s svojim možem

Sicer pa otroci Krišne živijo precej običajna življenja, družinske ceremonije so recimo podobne tistim, ki jih izvajajo predani kristjani ali muslimani. Dneve - poleg službe in skrbi za družino - posvečajo tudi mantranju, naslavljanju svetih imen in meditaciji. 
Mangalin mož je Nizozemec, spoznala ga je med romanjem v Indijo. Tudi on je pripadnik skupnosti, njuna otroka - fantka - pa sta stara 4 in 7 let. Otroka starša vzgajata v skladu s filozofijo, v katero verjameta, tudi malčka že imata lastno duhovno ime.
Mangala ob tem izpostavlja, da se tudi ona kdaj spre z možem. "Že res, da živimo v skladu z načeli čistega življenja in da se obračamo k duhovnosti, a to še ne pomeni, da se kdaj ne razjezim, da me kdaj kaka stvar ne spravi iz tira," pove prijetna plavolasa ženska. Čeprav je magistrirana socialna delavka, se trenutno ukvarja z naravnim zdravljenjem in prodajo eteričnih olj. Urukrama je na drugi strani vodja ljubljanskega templja za zavest Krišne, pomaga pa voditi tudi ekološko vegetarijansko trgovinico, ki pod okriljem skupnosti obratuje v isti zgradbi. "Prej sem se ukvarjal z marsičem, dolgo sem recimo delal v tiskarstvu," se spominja svojih službenih začetkov. 
{embed_youtube}https://youtu.be/VgQVcpjX5ag{/embed_youtube}
"Tudi mi kot starši se ne glede na veroizpoved srečujemo s podobnimi izzivi," ob tem izpostavi Urukama, ki je oče treh otrok. Tudi v njihovi družini precejšnjo težavo recimo predstavlja velika navezanost na tehnologijo, ki je zahodni svet že popolnoma preplavila. "Ko smo mi bili stari 10 let, to ni bil takšen problem, s tem s sploh nismo srečavali,. Vsekakor je velika navezanost problem tudi v naši skupnost, je pa dolžnost starša - ne glede na vero, da zna otroku postaviti meje," še dodaja.

Nočemo znanosti, ki je sama sebi namen

Tehnologiji sledilci Krišne ne nasprotujejo. Obenem vztrajajo pri tem, da se mora človek (duša) odreči navezanosti na materijo. V skladu z Vedami je celotno stvarstvo božje delo in njegova last, pojasnjujejo verniki. Tehnologijo je recimo ustvaril "človeški um", ki pa ga je ustvaril Bog. Zatorej znanost ni nekaj, kar bi morali zaničevati ali odvreči. "Kvečjemu obratno - uporabiti jo moramo v službi tistega, ki jo je ustvaril," pojasnjuje Urukrama. Gibanje Hare Krišna ima v Sloveniji svojo spletno stran in celo profile na družbenih omrežjih (kot je recimo Twitter). "Ne zanikamo tehnologije, ampak je potrebna modra raba, da nisi ti suženj nje, ampak da ona služi in pomaga tebi."

Težko je biti menih za vse življenje

Urakrama, danes družinski človek, je sicer nekdanji menih. V samostanu je živel na začetku svoje verske poti, po sedmih letih pa je to okolje (vsaj delno) zapustil. Poročil se je. "Za razliko od krščanske tradicije, ki jo ljudje bolj poznajo, pri nas menihi izstopijo po krajšem obdobju, če pa si nekdo res želi, pa se lahko odloči za doživljenjsko meništvo," pojasnjuje in dodaja, da se zapustitev duhovništva v nobenem pogledu ne smatra kot greh, ampak kot normalni del življenje. "Zdi se, da je taka praksa za večino ljudi na zahodu, kjer je materializem zelo prisoten, veliko bolj izvedljiva kot pa celoživljenjsko meništvo," pravi. 
Življenje pripadniki gibanja Hare Krišna namreč dojemajo kot cikle v letu, kot letne čase. V prvem obdobju, času otroštva in mladosti, se učiš, študiraš. V drugem obdobju si menih, v tretjem se poročiš, služiš, gradiš. V starosti se še bolj poglobiš v duhovnost, še intenzivneje meditiraš in se pripravljaš na "maturo", na svoj odhod v duhovni svet, kar je pravzaprav cilj, ki ga zasleduješ že vse življenje. "V Vedah se priporoča, da vsaj neko obdobje v življenju preživiš v samostanu in se tam naučiš duhovne prakse v družbi ostalih menihov," pravi nekdanji menih. V ljubljanskem samostanu sicer trenutno biva približno 15 moških in (le) kakšne tri ženske. "Pri dekletih je bolj pravilo kot izjema, da se po odhodu iz samostana tudi dejansko poročijo," razlaga Urokrama.  

Če za svojega otroka skrbiš, še to ne pomeni, da ga lahko poješ. Enako je s planetom. 

Tudi pripadniki Hare Krišne v svoji filozofiji zaznavajo mnogo vzporednic z krščanstvom. "Vsaka pristna duhovnost mora s svojo prakso slediti nekim vodilom. V krščanstvu in naši skupnosti je tako vodilo recimo svetost življenja, mi tako filozofijo sicer razširjamo še na živali in celoten planet," pojasnjuje Mangala. Urakrama ob tem poudarja, da smo ljudje skrbniki planeta, ki je sicer božje stvarstvo, zanj pa smo dolžni skrbeti. To, da je planet v veliki meri v naših rokah, sicer pogosto dojemamo narobe. "Smo skrbniki planeta, ampak če človek skrbi za svojega otroka, to še ne pomeni, da ga ima pravico pojesti," poudarja. 
Vede obenem pravijo, da vsaka duša (ne samo pripadniki gibanja Hare Krišna), ki začas življenja razvije ljubezen do boga, po smrti roma v duhovni svet. Gre torej za veroizpoved, ki verjame v vse veroizpovedi. "Včasih je v ljudeh bolj enostavno sprožiti čustva, ki so negativna, recimo sovraštvo do drugih religij. Češ, naša je najboljša. To je taki spiritualni ego, ki je potem pogosto povezan še z nacionalizmom. Vem, da je to je na Balkanu zelo ekskluzivna težava. Mi poskušamo to preseči. Najprej vidimo vse ljudi okoli sebe kot duhovna bitja, šele potem pa so tukaj religije," pravijo o ostali vernikih. 

V tempelj boš hodil, ker sem jaz tako rekla? 

Tudi Mangalina otroka ne jesta mesa in s staršema izvajata meditacijo. "Brezmesne jedi si neseta s seboj v šolo in vrtec. Tudi učitelji sprejemajo, da imata posebno prehrano," razlaga. Zaveda se, da obstaja možnost, da otroka nekoč ne bosta želela zahajati v tempelj, da se bosta odločila za drugačen življenjski stil. "To, da nehajo verovati, se včasih zgodi tam nekje v mladostništvu, takrat začnejo sami sebe videti kot osebo," opaža pri mladostnikih iz drugih družinah. Prepričana je, da morajo mladi sami spoznati, zakaj je takšen način življenja zanje dober. "Pomembno je, da otrokom damo razlog, ne samo, da jim rečemo, da morajo priti v tempelj, ker smo mi tako rekli," razlaga. Sinovoma se trudi pokazati, kako vera koristi njima. Ko sta nemirna, ju posede in skupaj meditirajo. "Sama vidita, kaj lahko pridobita iz meditacije in predanosti."