
Potem ko so opravili z Luko Dončićem in Dallas Mavericksi, košarkarji Golden State Warriorsov še šestič v osmih letih igrajo v finalu lige NBA. Kaj takega ni uspelo še nikomur v tem tisočletju, nazadnje pa v 90. letih Chicago Bullsom na čelu z Michaelom Jordanom. In obe ekipi imata nekaj skupnega – Steva Kerra. Danes 56-letni mož je kot trener leta 2014 prevzel Golden State in iz njih ustvaril dinastijo, točno takšno, v kakršni je med leti 1993 in 1998 sodeloval kot košarkar v Chicagu.
Glavno vlogo v tej ekipi imajo Stephen Curry, ki je po izločitvi Dončićevega Dallasa osvojil na novo uvedeno nagrado Magica Johnsona za najkoristnejšega košarkarja (MVP) finala zahodne konference, Klay Thompson, ki je na odločilni tekmi zadel kar osem trojk, in Draymond Green, ki ne sodi med najboljše strelce, a s svojo borbenostjo velja za srce ekipe. "Sveta trojica" je skupno odigrala že 587 tekem, kar v moderni dobi ekspresne medsebojne zasičenosti, pogostih menjav igralcev in želje po instant uspehih ne vidimo pogosto. Unikatno bratstvo in lojalnost jih je po dveh letih, ko so ekipo zdesetkale poškodbe in se je zdelo, da je z dinastijo dokončno konec, vrnila nazaj v finale lige NBA.
Golden State zdaj lovi svoj četrti naslov NBA-prvaka od leta 2015, s čimer bi se omenjena trojica izenačila s tisto iz San Antonio Spursov, za katere so Tony Parker, Emanuel Ginobili in Tim Duncan slavili v letih 2003, 2005, 2007 in 2014. Omenjeni Spursi veljajo za najuspešnejši trio v zadnjih 30 letih končnic, saj so na poti do sedmih finalov izločili kar 27 nasprotnikov. Rekord, ki se mu Curry, Thompson in Green z odpravljenimi 21 tekmeci nevarno približujejo ...

Predčasno odpisani igrajo zgodovinsko
Še lani Warriorsi niso kotirali kot najresnejši kandidati za naslov prvakov. Resda si je Stephen Curry že leto prej pozdravil zlomljeno roko, a Draymond Green je imel za seboj dve individualno najslabši sezoni. Še huje je bilo s Klayjem Thompsonom, ki je dve leti okreval - prvo leto zaradi strgane kolenske križne vezi, drugo leto zaradi strgane Ahilove tetive. Andrew Wiggins je po odhodu iz Minnesote veljal za košarkarja z najbolj precenjeno pogodbo, Jordan Poole je še lani nastopal v nižji, razvojni ligi, Gary Payton mlajši pa se je že nameraval priključiti strokovnemu štabu. Kevon Looney in Otto Porter sta imela ves čas težave s poškodbami, Andre Iguodala je tik pred upokojitvijo, Nemanja Bjelica je grel klop pri Miamiju, Jonathan Kuminga in Moses Moodey pa sta šele novinca. Pa vseeno: ta ekipa nadaljuje uspešno osemletno zgodbo, v kateri zmagujejo na 69 odstotkih tekem. Jordanovemu Chicagu je to med letoma 1990 in 1998 uspevalo 74,6-odstotno.
"Gre enostavno za zmagovalni DNK. Tega se ne da naučiti. Vsi koščki se morajo sestaviti v celovit mozaik: kaj delamo, kako igramo, s čim smo posebni. Moraš pa imeti tekmovalni duh in ogenj. In najti način, kako zmagovati tekme. Še posebej v končnici, ko šteje največ. Vse to je zgrajeno na letih izkušenj in kemije," je recept za uspeh po zmagi nad Dallasom razlagal Stephen Curry.
Ko se je še pretepalo trenerja
Najmlajšim navdušencem nad ligo NBA je najbrž težko verjeti, da so bili Warriorsi nekoč ne le slabo, pač pa katastrofalno moštvo. Med letoma 1992 in 2014 Warriorsi v niti eni sezoni niso presegli 50 zmag (na 82 tekmah), pogosto so končali z veliko slabšim izkupičkom. Tu in tam so sicer imel kak svetel trenutek, kot denimo leta 2007, ko so kot osmouvrščeno moštvo po rednem delu v prvem krogu končnice izločili prvouvrščeni Dallas z Dirkom Nowitzkim, a so se sanje o dokončni senzaciji tudi takrat hitro razblinile. Razlogi za neuspehe so se raztezali od vrha do dna piramide; Chris Cohan, ki si je lastil Warriorse od leta 1995 do 2010, je veljal za enega najslabših lastnikov kakšne NBA-franšize, posledica so bili številni incidenti (denimo fizični napad košarkarja Latrella Sprewella na trenerja P. J. Carlesima leta 1997) in zgrešeni izbori na naborih novincev (9. izbor leta 2006 Patrick O'Bryant, 14. izbor leta 2008 Anthony Randolph, ki je sicer leta 2017 s Slovenijo osvojil naslov evropskega prvaka, a v NBA ni pustil pozitivnega vtisa …).
587 tekem so že skupaj odigral Curry, Thompson in Green ter v končnicah skupno izločili 21 tekmecev
Mozaik se je začel sestavljati leta 2009, ko je bil kot sedmi izbran Stephen Curry. Leta 2010 je Cohan moštvo prodal bogati in vizionarski lastniški skupini, ki jo vodita poslovnež Joe Lacob in filmski producent Peter Gruber. Pod njunim vodstvom je moštvo vleklo prave poteze: na naboru leta 2011 so kot enajstega izbrali Klaya Thompsona, leta 2012 kot petintridesetega Draymonda Greena, leta 2014 je na trenerski stolček sedel Steve Kerr, naslednje leto so si omenjeni že nataknili prve šampionske prstane v 40 letih franšize.
Leta 2016 je kazalo še bolje - po rednem delu tekmovanja je imel Golden State rekordni izkupiček 73 zmag in le devet porazov, a je v finalu proti Clevelandu z LeBronom Jamesom zapravil prednost 3:1 v zmagah. Warriorsi so takrat potegnili zastrašujočo potezo in v že tako močno moštvo privabili še enega superzvezdnika - Kevina Duranta, s katerim so postali prvaki še v letih 2017 in 2018, preden so jih začele najedati poškodbe; Durant si je strgal Ahilovo tetivo, Thompson je zaradi strgane križne vezi in kasneje še Ahilove tetive izgubil dve leti, težave z zlomljeno kostjo v roki je imel tudi Curry …
Ostrostrelec, ki je spremenil košarko
Tudi zato so Warriorsi v sezoni 2019/20, ki jo je prekinil covid, končali kot najslabše moštvo lige, tudi naslednje leto so ostali brez končnice. A to ne pomeni, da so tavali v brezdelju. Zaradi slabih rezultatov so imeli lani možnost izbora atletskega krilnega košarkarja Jonathana Kuminge in branilca Mosesa Moodyja, dobili so tudi prvi izbor leta 2014 Andrewa Wigginsa, ki svojega potenciala ni izkoristil do prihoda v Golden State, in še enega dobrega strelca v Jordanu Pooleu, 29. izboru nabora 2019. Obenem so zamenjali tudi kraj bivanja, iz Oaklanda so se preselili čez zaliv v San Francisco.
Draymond Green: "Nihče še ni dokazal, da je boljši, ko smo zdravi. To še vedno velja!"
Resda to ni enako moštvo kot ob zadnjem finalu leta 2019, saj v ekipi več ni Kevina Duranta, a Warriorsi imajo svoj obraz lige v Stephenu Curryju. Gre za morda najboljšega ostrostrelca vseh časov, ki je s trojkami z vseh mogočih položajev prinesel revolucijo v svetovno košarko. Zaradi njega se zdaj vse ekipe zanašajo na met za tri točke, zaradi njega je vodstvo lige želelo črto za tri točke celo oddaljiti od koša. In če je v zadnjih dveh letih pogrešal svojega kompanjona v ostrostrelskih kanonadah Klaya Thompsona, je lani že vedel, kaj se bo zgodilo po povratku slednjega: "Naslednje leto si nas ne želite." In res, v letošnji končnici jim je podlegla še vsaka ekipa. "Vedno pravim; nihče še ni dokazal, da je boljši, ko smo vsi zdravi. To še vedno velja," zdaj spet samozavestno dodaja Draymond Green. Ima kar prav – ko so vsi trije nosilci igre nastopili, so Warriorsi v končnici zahodne konference 18-krat zapored izločili svojega tekmeca. Štirikrat je bil to Houston, zaradi česar se je James Harden napotil iskat priložnost za šampionski prstan drugam, dvakrat San Antonio, kjer se je dinastija tako dokončno zlomila, trikrat je klonil Portland z zvezdnikom Damianom Lillardom, zadnji žebelj v krsto pa je Golden State zabil tudi partnerstvu Russella Westbrooka in Kevina Duranta pri Oklahomi.

Omejen rok trajanja
Sanje številnih so se končale na košarkarskih čereh ameriške zahodne obale, a tudi v zalivu San Francisca že razmišljajo, kako dinastijo ohraniti. Curry je ne nazadnje že star 34 let, Thompson in Green 32. Njihova prevlada ima omejen rok trajanja in Warriorsi se lahko učijo od San Antonia, ki mu je po slovesu velike trojke spodletelo podaljšati obstojnost dinastije, pa čeprav so bili nastavki dobri. Še v času Duncana, Parkerja in Ginobilija je ob naslovu prvakov leta 2014 naziv najkoristnejšega košarkarja (MVP) finala osvojil Kawhi Leonard. Kot 23-letnik je naslednje leto pomoč dobil v takratnem zvezdniku pod koši LaMarcusu Aldridgeu, s katerim naj bi ob zatonu veteranov moštvo popeljala v nove šampionske čase. Pa ni bilo nič od tega. Leonard se je v končnici leta 2017 poškodoval in v naslednji sezoni odigral le devet tekem, preden je zahteval menjavo v drugi klub, nakar je naslov prvaka spet osvojil v Torontu. Brez njega tudi Aldridge ni izpolnil svojega potenciala in San Antonio tako že od leta 2019 ni videl končnice.
Čeprav prihodnost Warriorsov z že omenjenimi mlajšimi Wigginsom, Kumingo, Moodyjem, Pooleom - pa tudi Robertom Wisemanon, drugim izborom nabora 2020, ki pa ima težave s poškodbami - izgleda svetlo, pa je dejstvo, da je aktualna ekipa edinstvena in enakovredna vsem največjim dinastijam v zgodovini NBA. Vsaka dinastija pa se prej ali slej konča. Zato - uživajte. Dokler lahko. Pa čeprav so tekme sredi noči.