Bojan Bauman
Šibenik je bil prve dni junija pristan za 112 posadk jadrnic treh razredov, ki so bile zbrane na svetovnem jadralnem prvenstvu ORC (Offshore racing congress). Slovenci smo bili zastopani s sedmimi posadkami, največji uspeh, šesto mesto v elitnem razredu A, je z jadrnico Generali dosegla ekipa jadralnega društva Mariborčanka, ki jo vodi Samo Žvan.
Dosežek jim je uspel na jadrnici, na kateri tekmujejo zadnje leto. So izpolnili tekmovalne ambicije? "Da, pred startom smo razmišljali, da bi se bilo treba uvrstiti v drugo tretjino udeležencev (v razredu A je tekmovalo 13 jadrnic, op. p.). Pristali smo na vrhu druge tretjine posadk v razredu, ki je bil sicer najmanj množičen, a hkrati najbolj tekmovalno nastrojen. Rezultat bi bil še boljši, a se je pred startom četrte regate v nas zaletela grška jadrnica; zato v tisti regati nismo nastopili. Takrat so nam pripisali maksimalno število točk, kot da bi regato končali zadnji," razloži Žvan.
Preračunavanja, odbitki ...
Žvanova posadka, v kateri je bilo 15 jadralcev (skupno jih je 23), je torej tekmovala v razredu A (tekmovanje je potekalo še v razredih B in C), v kateri so bila največja in najhitrejša plovila, a tudi tukaj vsa niso bila enaka. Njihova dolžina je od 12,5 do 16 metrov. Potovalne in dirkalne jadrnice ločijo po razredih, v istem razredu pa tudi vsa plovila niso enako dolga niti enako hitra in zato je potrebno preračunavanje. Računalniški program, ki ga v tekmovalne namene razvija ORC, je zelo zapleten, upošteva tudi razmere ob majhnem in ob velikem vetru. "Sistem omogoča dokaj fer tekmovalne okoliščine v sicer zelo neizenačenih pogojih, ki jih dajejo različni tipi jadrnic. Vsako leto ga dodelajo," pravi Žvan.
130 milj dolga regata
Prav dejstvo, da so svetovno prvenstvo tokrat organizirali v Jadranskem morju, je ekipo Generalija prepričalo, da se je tekmovanja udeležila. Šibeniška marina je bila sicer premajhna za vse posadke, jadrnice so morali privezati tudi na mestnih privezih. Tekmovanje je potekalo v odličnih vetrovnih razmerah, prvi dan ob maestralu moči do 20 vozlov, nato pa vse dni ob jugu med 10 in 25 vozli. Zadnji dan je jugo pojenjal in organizatorji so lahko speljali le še eno od načrtovanih dveh tehničnih regat.
"Šibeniško marino so pred leti kupili podjetni Turki, ki veliko dajo na promocijo. Tam sedaj organizirajo velike jadralne dogodke, različna svetovna prvenstva v manjših jadralnih razredih. Lani so gostili razred TP 52, kar je formula ena pri enotrupnih jadrnicah. Mi smo tekmovali zunaj šibeniškega kanala - polovico flote v murterskem morju, druga polovica od Zlarina proti Žirju. Do jadralnega polja je bila poldruga ura vožnje, kar je na takih dirkah nekaj običajnega. Poleg tega so na dirki organizirali tudi navigacijske plove, kjer je bilo treba v eni regati nabrati 130 milj. To je bil največji preizkus naše posadke, s tretjim mestom smo bili tudi najbolj uspešni na celi regati," posadko pohvali Samo Žvan.
Skrivnosti ni veliko
Posadke so za to regato imele na voljo 42 ur, dobile so orientacijske točke oziroma pozicije otočkov, okrog katerih so morale jadrati. Zatem so si glede na veter same določile jadralno ruto. "Na voljo je sicer več variant, a na koncu se vse posadke običajno odločijo za enako traso. Orientacijske točke vstavijo v računalnik, ki glede na napovedani veter določi najbolj primerno pot. Saj vsi vemo, zakaj smo tam, velikih skrivnosti med nami ni. S taktikom Simonom Deklevo najprej izbereva taktiko, ki jo bomo uporabili na regati. Zatem imava na poti do regatnega polja s posadko sestanek, na katerem se seznanimo s podrobnostmi regate, ki je pred nami - glede na napovedani veter in vremenske razmere določimo kurz, izberemo jadra ... Dobrodošel je tudi motivacijski govor skiperja in taktika," pravi Samo Žvan.
Lahko bi bilo tudi bolje
Jadrnica Generali zaradi tega ni bila počasnejša? "Ne, največji hendikep so bile točke, ki smo jih dobili, ko en dan nismo nastopili. Jadrnica je med popravilom ostala kar v vodi, organizatorji so nam dali na voljo čoln, vsi so nam pomagali in se veselili uspešno opravljenega popravila."
Kaj se je posadka iz tega naučila? Žvan: "Za celo ekipo je bila nova izkušnja tako intenzivno jadranje skozi cel teden, ko smo se borili s samimi odličnimi jadralci. V posadkah so bili tudi nekdanji svetovni in olimpijski prvaki, resda v manjših jadralnih razredih. Veliko jih je imelo svetovni renome."
Prehrano je določil nutricionist
Kvalitetno preživljanje prostega časa
Kaj posadko drži skupaj? Žvan: "Ekipa se je profilirala v zadnjih 20 letih. Večina nas je nekoč tekmovala v manjših olimpijskih razredih. Sam sem bil še v Jugoslaviji reprezentant v jadranju na deski, še en član posadke je bil svetovni podprvak v razredu optimist. Nekaj jih je tekmovalo v razredu 470 in so tudi takšni, ki prej nikoli niso tekmovali v jadranju. Vsi smo se najprej srečevali na jadralnih tekmovanjih, vsak s svojo ekipo. Tu smo se našli. Prejšnjo jadrnico smo imeli deset let in takrat smo sestavili jedro ekipe. Takrat je bila glavnina iz Maribora. Tudi klub, za katerega nastopamo, je mariborski. A med 23 člani posadke je trenutno samo še vsak četrti Mariborčan, drugi prihajajo iz vseh krajev - Celja, Laškega, Ljubljane, Postojne, Portoroža in Kopra. Posadka na jadrnici šteje 15 članov. Nekaj imamo rezerv, saj smo vsako leto po dva meseca na jadrnici, a smo vsi amaterji in smo po službah, kjer je treba prijaviti dopuste. Tekmovanja so sicer med vikendi, nekaj pa jih je tudi daljših, običajno od četrtka naprej. Vsaj deset dni dopusta na leto porabimo za tekmovanja," razlaga Žvan.
ORC-sistem
ORC-sistem je največji sistem ovrednotenja količnika za vsako jadrnico. Na ta način glede na dolžino jadrnice, površino jader, težo jadrnice ... poskušajo izenačiti jadralne pogoje za vsa plovila. Vsaki jadrnici izmerijo čas jadranja, zatem se to pomnoži z ORC-koeficientom in pridemo do korigiranega časa, ki šteje za uvrstitev.
Preostali Slovenci so sodelovali
V razredu B, v katerem je na svetovnem prvenstvu ORC v Šibeniku nastopilo 46 jadrnic, je posadka jadrnice Taia 2 & White goos z Goranom Đorđevičem za krmilom osvojila 30. mesto, takoj za njo se je uvrstila jadrnica Karpo z Dušanom Ušeničnikom, na 39. mestu je pristal Sky z Marjanom Kočilo, na 46. mestu pa Kujavnik z Ivanom Štravsom. V razredu C, v katerem je na svetovnem prvenstvu ORC sodelovalo 50 jadrnic, sta nastopili dve sestrski slovenski jadrnici, Aurora Pirnar s krmarjem Igorjem Orlovim, ki je prijadrala na 47. mesto, in Athena Pirnar, ki je z dvojcem Gartner-Močila za krmilom osvojila 49. mesto.
V konkurenci jadrnic iz 17 držav sta v razredih A in B slavili italijanski jadrnici Xio in Selene, v razredu B je bil v posadki na zmagovalni jadrnici Selene tudi Branko Brčin. V razredu C je slavila estonska jadrnica Sugar 3.
Veseljaki, a ob primernem času
Jadralci so veseljaki, nekateri celo preveliki. Žvan: "To izhaja iz čarterskega jadranja, ki se je v zadnjih 15 letih zelo razvilo. Običajno so to moške ekipe, v katerih posamezniki predvsem pijejo in manj uživajo v jadranju. Namesto vetra za pogon uporabljajo nafto. Tudi naša ekipa se zna poveseliti, a izključno po tekmovanjih. Na tekmah absolutno ne, nam so tekme velik športni izzivi. Skupaj nas drži tekmovalnost. Na nedavnem svetovnem prvenstvu smo izpluli ob 8.30, pristajali smo med 18. in 19. uro; navigacijski regati sta trajali še precej dlje časa. Zjutraj smo imeli zajtrk, po regati večerjo - na jadrnici pa smo zaužili samo nekaj proteinskih tablic in imeli smo na voljo izotonične napitke. Prehrano nam je določil nutricionist."
Špartansko je opremljena tudi jadrnica. "Ta je praktično neopremljena, na njej ni nobenega pohištva. So pogradi, ki so izdelani iz karbona, da so lahki. Imamo tudi plinski kuhalnik. Stranišče je od preostalega prostora zamejeno z zaveso. Motor je dizelski, dovolj močan in je vgrajen. Osnovne potrebe je mogoče na jadrnici opraviti, a za daljša potovanja ni primerna. Vse to je zapisano v pravilih ORC, po katerih tekmujemo in kjer je v ospredju varnost."
