Divje cestne zgodbe

Aljoša Stojič Aljoša Stojič
26.05.2019 04:59
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Strah pred letenjem je človeku vcepljen in nerazložljiv, podobno kot se nekateri kot hudiča bojijo sive južine v kotu kopalnice ali drobcene miške, ki v temni kleti gricka stiropor. Nič ne pomaga statistika, da imaš več možnosti za smrtno nesrečo v cestnem prometu kot v zraku, eni ne gredo v letalo in pika. Je kar prav ne zaupati statistiki: concorde je padel samo enkrat in takoj postal najbolj nevarno letalo na svetu - ker je bil, v primerjavi z drugimi avioni, daleč najmanj časa v zraku.
Strah pred avtomobilom je bolj razumljiv. Ker ko si na cesti, se psihopati vseh vrst in podvrst trudijo drugim udeležencem v prometu pokazati, da so - psihopati. Če bi si divjak, ki s 150 km/h drvi v službo, budilko nastavil pet minut prej, ne bi bil prisiljen zjutraj leteti. Morda pa tudi ne. Ampak nevarni smo v avtomobilu praktično vsi, ne samo divjaki. Pri semaforju je pametno strmel v svojo igračo in sunkovito speljal, ko je že skoraj spet zasvetila rdeča. Voznica je brskala po telefonu in gladko zdrvela čez zebro, pred katero so ponižno čakali pešci. A res ne moremo niti pol ure vzdržati, ne da bi gledali v telefon? Sužnji tehnologije, ki nas bo dobesedno povozila. Občudovanja vreden je šofer, ki v kotičku ust žveči cigaretni filter in vmes puha, ima na ušesu prilepljen telefon, z desno prestavlja menjalnik, z levo pa krmili vozilo. Nihče nam nič ne more, sami supermani, vladarji cest. Če umirjen udeleženec, ki upošteva omejitev hitrosti, karkoli gestikulira (denimo da odmahne z roko), bo deležen kletvic, hupanja, sredinskega prsta, v določenih primerih tudi telesnega obračunavanja. Razmišljam, da bi na sovoznikovem sedežu začel prevažati macolo - za samoobrambo.
Še bolj me je na cesti strah, odkar sem si ogledal argentinsko-španski film Divje zgodbe; že njegova nominacija za oskarja mi je vzbudila dovolj zanimanja. Navidez absurdne kratke zgodbe o nasilju, ki nas v resnici obkroža. Sprva nedolžen prepir med dvema "udeležencema v prometu" se je sprevrgel v dokončni obračun v slavo osebni časti in sovraštvu do drugega - na koncu oba umreta oziroma zgorita v avtu. Umor iz strasti, je primer zaključil policist.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta