Dež diši, a saj to najbrž že veste

Aljoša Stojič Aljoša Stojič
13.06.2019 13:56

Brez dežja ni sonca in kaj imajo s tem bakterije.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Ko so ta teden strele parale nebo, da sem, sedeč na vrtni klopi, pogledoval gor in se deloma počutil kot Tesla, se je še ulilo. A ne za dolgo, samo toliko, da je v zraku, kot večnost, zaplapolal prijeten vonj po dežju. Da, dež diši, in če tega slučajno niste vedeli, ste marsikaj zamudili. Najbolj ga zavonjamo v žgočem poletju, ko na osušena tla pritisnejo dežne kapljice in pri odboju v kombinaciji z bakterijami tvorijo čudovit vonj. Niso vse bakterije slabe, kje pa. V človeškem telesu vsako celico okupira deset bakterij, v glavnem pozitivnih. Slabe udarijo, ko dobre omagajo, in zato zbolimo. Človek v sebi nosi sto tisoč milijard celic in še desetkrat več bakterij; nam prijazne plešejo v probiotičnih jogurtih, ampak, priznam, težko je izračunati, koliko bi ga moralo steči po grlu, da bi zadostili željam naših celic. Če morda kaj pomaga: sto gramov probiotičnega vsebuje okoli sto milijonov živih mikroorganizmov. Ne samo ljubezen, tudi naše zdravje gre skozi želodec, zato negujte dobre bakterije, ki obnavljajo in krepijo prebavno in črevesno mikrofloro. Pijte jogurt, je nauk, tudi v dežju.
Več možnosti imate, da zadenete na lotu, kot da vas udari strela, zato pred njo ne čutim smrtnega strahu - če ti je usojeno, se nimaš kam skriti. Kot se je zgodilo leta 1978 pri vzponu na Triglav, ko je strela ubila 2,14 metra visokega košarkarja Ludvika Bunderlo ... Se pa spomnim, kako smo kot otroci bosi stali sredi luž in vpijali te dišeče poletne nalive; dežne kaplje so nam butale v čelo, oči, nos, na ustnice. In nas starši niso prestrašeni klicali, naj že pridemo noter, da se ne bi premočili in, bog ne daj, prehladili. Kar me moti danes, je ta panični odziv starejših, da se otroku, tej trhli bilki, med nevihto ne bi zgodilo kaj hudega. In jih po možnosti prikrajšamo za mamljivi vonj dežja, zaradi katerega odrasli bolj zaupamo, da po dežju posije sonce. Ne, raje jih zapremo v stanovanje, da na postelji, polni pršic, omrtvijo v stiku z ljubečim zaslepljujočim ekrančkom. Zunaj, na drugi strani šipe, pa dežek pada, dežek gre, žaba kuka iz vode - pomota, kuka samo še iz telefona.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta