Debelost je kot tiger, zaprt v kletko, nikoli ni povsem ukročena

Svetovna zdravstvena organizacija je debelost že leta 1997 uvrstila med kronične presnovne bolezni. Od takrat se situacija samo še slabša, že nekaj časa govorimo o svetovni epidemiji debelosti. Po podatkih Svetovne federacije za debelost je po vsem svetu kar 800 milijonov ljudi debelih, za zdaj je večina, okoli 650 milijonov, odraslih. A naglo se povečuje debelost pri otrocih, v naslednjem desetletju naj bi se povečala za 60 odstotkov, do leta 2030 bo debelih 250 milijonov otrok. V EU je slika podobna - več kot polovica ljudi (53 odstotkov) je prekomerno težkih, od tega se jih 17 odstotkov šteje kot debele. V Sloveniji pa je prekomerno težkih (njihov indeks telesne mase, ITM, je višji od 25) skoraj polovica moških in tretjina žensk, 20,7 odstotka moških in 15,6 žensk spada v skupino debelih (indeks telesne mase nad 30). Število ljudi s prekomerno telesno težo in debelih v Sloveniji narašča s starostjo in doseže vrh v starostni kategoriji nad 55 let.

Debelost je veliko več kot zgolj estetski problem, so opozorili strokovnjaki na okrogli mizi, ki sta jo ob 4. marcu, svetovnem dnevu debelosti, organizirala Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Kot je povedala doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana, je debelost nedvomno povezana z večjo obolevnostjo, umrljivostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. "Rezultati raziskav kažejo, da je debelost vzročno povezana s 57 odstotki vseh primerov sladkorne bolezni tipa 2, s 30 odstotki žolčnih kamnov, s 17 odstotki arterijske hipertenzije in koronarne bolezni, s 14 odstotki osteoartritisa, z 11 odstotki raka dojk, maternice in debelega črevesa. Dokazane so še številne druge vzročne povezave s telesnimi in duševnimi boleznimi." Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc, dr. med., je pojasnil, da so z debelostjo povezane praktično vse nenalezljive kronične bolezni. Debeli ljudje se soočajo s slabo samopodobo, depresivnostjo in slabo motivacijo, pa tudi demenco, v minulih dveh letih se je potrdilo, da debelost vpliva na težji potek covida-19. In, ne nazadnje, debelost skrajšuje življenje, je dodala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. "Ljudje, ki imajo indeks telesne mase nad 35, lahko pričakujejo, da bodo živeli tri do štiri leta manj, tistim z ITM nad 40 pa se življenje skrajša celo za pet do deset let."

Nastaja počasi, traja vse življenje

Vendar pa večina ljudi debelosti še vedno ne dojema kot bolezen. Mojca Jensterle Sever je opozorila na lani objavljeno raziskavo, ki je obravnavala dojemanje debelosti. Vanjo je bilo vključenih 12 tisoč oseb z debelostjo in skoraj tri tisoč zdravstvenih delavcev. "88 odstotkov zdravstvenih delavcev je debelost opredelilo kot bolezen, med bolniki pa jih je kot tako prepoznalo le 68 odstotkov. Še bolj zanimivi pa so izsledki o tem, kako so zdravstveni delavci to zavedanje o bolezni nato uporabili. Diagnozo debelosti so postavili le dobri tretjini bolnikov z debelostjo," je pojasnila in dodala, da je bilo zgolj 20 odstotkov ljudi, ki so bili diagnosticirani, nato deležnih zdravstvene obravnave, pogovora in kontrolnih pregledov. Čeprav ljudje sprejemamo vedenje, da je debelost kronična bolezen, pa je ta informacija še vedno daleč od uporabnega znanja, ki bi privedlo v ukrepanje in aktivno naslavljanje te bolezni.

Debelost je kronična bolezen, ker nastaja počasi, traja pa običajno vse življenje. "Nastaja počasi kot posledica majhnih kumulativnih odklonov v energijskem ravnovesju. To pomeni, da pojemo več, kot porabimo," je dejala Jensterle Severjeva. To večina ljudi ve, ne zavedamo pa se, kako majhne količine so potrebne, da se energijsko ravnovesje poruši. "Če porušimo to ravnovesje za manj kot 0,4 odstotka, kar pomeni zgolj enajst dodatnih kalorij dnevno oziroma okoli 4000 kalorij na leto več, kot jih porabimo, to pa so v celem letu zgolj štiri pice, pridobimo vsako leto pol kilograma teže," je nazorno prikazala strokovnjakinja za diabetes.

Debelost velja za kronično bolezen tudi zato, ker običajno enkratna obravnava ni uspešna. Veliko težje kot shujšati je želeno težo obdržati, saj so prilagoditveni mehanizmi organizma naravnani tako, da teži k prejšnjemu stanju. "Debelost je kot tiger. Tudi če smo shujšali, kar pomeni, da smo tigra zaprli v kletko, je treba še vedno skrbno paziti nanj," je bila slikovita Nena Kopčavar Guček.

Podedujemo le nagnjenost, pridelamo si jo sami

Nagnjenost k debelosti podedujemo. Nekatere študije so pokazale, da genetika k nastanku debelosti prispeva v 30 do 70 odstotkih. Le v redkih primerih je to odvisno od enega samega gena, na splošno debelost velja za poligensko bolezen, prepoznanih je več kot 250 genetskih označevalcev, ki so povezani z različnimi dejavniki. A kljub podedovani nagnjenosti nikakor ni nujno, da se bo debelost tudi razvila. To je odvisno od številnih drugih dejavnikov tveganja, tudi našega vedenja. "Pomen genetske predispozicije je predvsem v tem, da dovolj zgodaj prepoznamo ogrožene, ki so bolj nagnjeni k debelosti, in da tam začnemo s primarno preventivo od najzgodnejšega otroštva dalje," je pojasnila endokrinologinja Jensterle Severjeva. Matija Cevc pa je opozoril, da izvirni greh debelosti pravzaprav nastane že v nosečnosti. "Prekomerno prehranjene ali debele mamice vplivajo na genetski razvoj zarodka."

Obravnava oseb z debelostjo bi se morala začeti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, kajti prej kot je problem prepoznan in obravnavan, boljše so možnosti za njegovo rešitev, so se strinjali strokovnjaki. Vendar pa je delo referenčnih ambulant za preventivne preglede v zadnjih dveh letih zastalo, saj so bile diplomirane medicinske sestre premeščene na delovišča, povezana z epidemijo covida. V referenčnih ambulantah sicer s pomočjo indeksa telesne mase presejejo vse paciente, ki so starejši od 30 let, in sporočajo rezultate zdravniku. Epidemija je še bolj poslabšala situacijo med otroki. "Naši otroci so bili pred leti med najdebelejšimi v Evropi, potem pa nam je po zaslugi kvalitetnih programov v šolah uspelo priti med najboljše. A korona nas je žal spet vrnila na začetek," je dejal Cevc.

Bližnjic ni, delajmo majhne korake

Nena Kopčavar Guček je izpostavila prednosti družinskih zdravnikov, ki imajo mnogokrat priložnost spoznati več članov iste družine. Povedala je, da v njeno ambulanto večkrat pride tudi cela družina, ki želi sodelovati v procesu hujšanja posameznika. Zdravnica je to metodo označila kot dobro, saj se člani družine na ta način med sabo spodbujajo in podpirajo. Dodala je, da je najboljša obravnava zasnovana multidisciplinarno, da se problema posameznika, ki je v postopku hujšanja, loti več strokovnjakov, denimo fizioterapevti, patronažne sestre, farmacevti in psihologi. "Večja kot je mreža okoli pacienta, boljše bo šlo," je poudarila.

Zdravniki ali terapevti se obravnav lahko lotijo tudi na individualni ravni, v zdravstvenih domovih pa so na voljo tudi centri za krepitev zdravja, kjer organizirajo številne brezplačne delavnice, med katerimi je tudi delavnica za hujšanje. Po besedah Nene Kopčavar Guček so uspešne, ljudje radi pridejo, prva težava pa nastane, ko se izkaže, da bodo morali aktivno sodelovati.

Da pa sploh ne bi zboleli in postali debeli, je pomembna preventivna raven. Pri tem so učinkovite razne akcije, kot sta spodbujanje vožnje s kolesom in teka. Odgovornost pri tem problemu ima tudi družba, ki ne bi smela spodbujati slabih razvad, kot so sladke pijače, ki jih pri nas na veliko reklamirajo in so na voljo na vsakem koraku. Pri tem imajo vlogo tudi starši, ki naj svojim otrokom namesto njih raje ponudijo vodo. Strokovnjaki so opozorili tudi na nevarnost reklamiranja preparatov in programov, ki obljubljajo hitro izgubo telesne teže. Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da naj se hujšanja lotimo premišljeno, počasi, v sodelovanju s strokovnjaki. Hitre obljube o hujšanju namreč pomenijo - kilogrami hitro dol, pa tudi hitro gor. Cilj naj bo izgubiti odvečno težo in jo potem tudi obdržati. Pri tem pa bližnjic ni, delajmo majhne korake.