(BORZNI KOMENTAR) Kaj nas uči zgodovina borznih zlomov

Pretekli teden je minilo 25 let od razpoka dot.com balona. Borzni zlom je eden izmed najbolj strah vzbujajočih pojavov v finančnem svetu. Močan padec vrednosti delnic lahko izbriše tisoče milijard dolarjev premoženja in povzroči gospodarsko krizo. Toda ali se lahko iz zgodovine naučimo, kako se zaščititi pred takšnimi dogodki? Pregled zadnjih 150 let borznih zlomov razkriva nekaj ključnih vzorcev in lekcij, ki so danes bolj aktualne kot kadar koli prej.

Borzni zlomi so neizogibni, vendar prehodni

Prvi in najpomembnejši nauk iz zgodovine je, da borzni zlomi niso redkost. Od slavne panike leta 1873 do velike depresije leta 1929, tehnološkega balona leta 2000 in finančne krize 2008, vsaka generacija vlagateljev je doživela vsaj en velik borzni padec. Kljub temu se je trg vedno pobral in v naslednjih letih dosegel nove vrhove. Zato panika in prenagljena prodaja pogosto nista najboljša strategija. Zgodovina kaže, da se potrpežljivi vlagatelji, ki vztrajajo skozi nihanja, pogosto znajdejo v boljšem položaju kot tisti, ki poskušajo tempirati trg.

Razlogi za zlom se spreminjajo, vzorci ostajajo

Vsak borzni zlom ima svoje specifične vzroke: to so lahko precenjeni trgi, špekulativni baloni, prekomerno zadolževanje ali celo geopolitične napetosti. Vendar se vzorci ponavljajo. Pogosto se obdobja velikih rasti končajo s pretirano evforijo, ko vlagatelji verjamejo, da bodo cene rasle v neskončnost. Temu sledi nenaden preobrat, ko panika povzroči množične prodaje in strm padec vrednosti delnic. Nazoren primer je dot.com balon ob prelomu tisočletja, ko so vlagatelji množično vlagali v tehnološka podjetja v prepričanju, da internetna doba prinaša neomejene možnosti. Ko so podjetja začela propadati zaradi pomanjkanja dejanskih prihodkov, se je zaupanje porušilo, kar je vodilo v strm padec tehnološkega indeksa Nasdaq.

Prekomerna zadolženost vodi v večje zlome

Eden od ključnih dejavnikov, ki lahko poglobijo borzni zlom, je prekomerna zadolženost. To smo videli v veliki depresiji, ko so vlagatelji uporabljali velike vzvode za nakup delnic, pa tudi v letu 2008, ko so hipotekarna posojila s slabo bonitetno oceno povzročila finančni kolaps. Ko se trg začne krhati, visoka zadolženost deluje kot pospeševalec padca, saj so vlagatelji prisiljeni prodajati svoja sredstva, da bi pokrili dolgove, kar še dodatno znižuje cene delnic.

Diverzifikacija je najboljša obramba

Eden od najzanesljivejših načinov za zmanjšanje tveganja borznega zloma je diverzifikacija naložb. Vlagatelji, ki imajo svoj kapital razporejen v različne sektorje, regije in razrede sredstev (delnice, obveznice, nepremičnine), so manj izpostavljeni velikim izgubam ob padcih trga. Med finančno krizo 2008 so na primer trpeli predvsem vlagatelji, ki so imeli prevelik delež naložb v sektorjih nepremične in banke. Tisti, ki so imeli v svojih portfeljih tudi obveznice in surovine, so imeli manjše izgube in hitrejše okrevanje.

Centralne banke in vlade igrajo ključno vlogo

V preteklih desetletjih so centralne banke in vlade postale vse bolj aktivne pri blaženju posledic borznih zlomov. Med veliko depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja ameriška centralna banka ni ukrepala hitro, kar je povzročilo dolgotrajno recesijo. Nasprotno pa je med finančno krizo 2008 ameriška centralna banka znižala obrestne mere in začela program kvantitativnega sproščanja, kar je pomagalo stabilizirati trg. To ne pomeni, da so borzni zlomi odpravljeni, a monetarna politika in fiskalni ukrepi lahko pomembno vplivajo na hitrost okrevanja.

Zgodovina nas uči potrpežljivosti

Borzni zlomi so boleči, vendar ne pomenijo konca sveta. Čeprav jih ni mogoče natančno napovedati, nam zgodovina ponuja dragocene lekcije o tem, kako ravnati v obdobjih tržnih pretresov. Dolgoročni pristop, razpršene naložbe, previdno upravljanje dolga in razumevanje makroekonomskih dejavnikov so ključni elementi uspešne strategije, ki lahko pomaga vlagateljem prebroditi tudi najbolj negotove čase.

Vlaganje je maraton, ne sprint. Tisti, ki ostanejo mirni v času krize, so pogosto nagrajeni z dolgoročnim uspehom.

* Mag. Barbara Gačnik je vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.