Biti prva dama ZDA je najbolj težaško neplačano delo na svetu

​Leta 1849 je tedanji ameriški predsednik Zachary Taylor na pogrebu Dolley Madison, soproge enega prejšnjih predsednikov, uporabil izraz prva dama. Prva ženska v Beli hiši, ki so jo klicali prva dama, je bila Harriet Lane, čeprav ni bila soproga, ampak nečakinja predsednika Jamesa Buchanana, ki je ZDA vodil med letoma 1857 in 1861.

Izraz se je uveljavil najprej v ZDA, kasneje pa tudi za soproge voditeljev drugih držav po vsem svetu, a prvenstveno prva dama še vedno pomeni soproga ameriškega predsednika. V ZDA vloga prve dame ni nikjer določena in opredeljena, zato si jo soproga vsakega predsednika prikroji vsaj delno po svoje. Prav tako za svoje delo prva dama ne dobi nobenega plačila.

Prva dama kot namestnica predsednika

Še dolgo v 20. stoletje so se prve dame ukvarjale le s prirejanjem čajank ter skrbjo za moža in družino. Prva, ki je te meje krepko presegla, je bila Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Franklina Delana Roosevelta, ki je ZDA vodil od leta 1932 do svoje smrti leta 1945. Namesto invalidnega moža je opravila nešteto napornih potovanj po državi, kar je bilo zlasti pomembno v času izvajanja New Deala, programa, ki je potegnil Ameriko iz velike depresije v zgodnjih 30-ih letih. V Beli hiši je prirejala tiskovne konference samo za novinarke, od leta 1935 je redno pisala kolumno z naslovom Moj dan. Bila je vplivna zakulisna svetovalka predsednika, lahko pa si je privoščila tudi stvari, ki si jih predsednik ne bi bil mogel.

​Leta 1938 je bila povabljena na konferenco v takrat globoko rasno razklani Alabami na ameriškem jugu. Zavrnila je, da bi sedela v delu dvorane, rezerviranem le za belce. Ko so ji povedali, da ne more sedeti v črnskem sektorju, je odločna Eleanor vzela svoj stol in ga kljubovalno postavila natančno na sredino dvorane. Aktivno se je ukvarjala z vprašanji pravic manjšin, brezposelnih, žensk, s težavami mladih, državljanskimi pravicami. Njeno mnenje o teh zadevah je bilo povsem neodvisno od mnenja moža, s katerim jo je, potem ko je odkrila, da jo vara z njeno osebno tajnico, vezalo zgolj politično partnerstvo.

Jackie ostaja vzornica

Eleanor Roosevelt je za vedno je spremenila pričakovanja Američanov, ki so od takrat v Beli hiši želeli videti aktivno žensko. A njena naslednica Elizabeth Bess Truman, prva dama med letoma 1945 in 1953, to ni bila. Prav sovražila je Belo hišo, menda jo je imenovala "velika bela ječa". "Ljudje so izvolili mojega moža, ne mene, jaz nisem javna oseba," je dejala med svojo edino tiskovno konferenco. Menila je, da je glavna vloga prve dame, da mirno sedi ob možu, je tiho in pazi, da je njen klobuk na svojem mestu.

​Tudi Mamie Eisenhower, prva dama med letoma 1953 in 1961, ni želela javnega blišča. A za njo je v Belo hišo prišla Jacqueline Kennedy. Še ena prevarana soproga sicer nikoli ni uveljavljala svojih političnih interesov, njeni prioriteti sta bili obnova Bele hiše in uveljavitev umetnosti v ZDA, a mlada Jackie je s svojim slogom in eleganco osvojila srca Američanov. Za mnoge je še danes vzor prve dame.

Njena naslednica Claudia Johnson, imenovana Lady Bird, je bila povsem drugačna. Nezanimiva za javnost, a politično vplivna. Možu je svetovala pri pripravi govorov, pri imenovanjih in kampanjah in mu tako služila kot zaupna politična svetovalka. Menda je najbolj zaslužna za sprejem zakona o državljanskih pravicah, s katerim je bila v ZDA ukinjena rasna segregacija, in ga je Kennedyju ni uspelo spraviti skozi zakonodajni postopek.

Vplivne partnerke iz zakulisja

Naslednji prvi dami Pat Nixon in Betty Ford sodita med tiste, ki so bile med ljudmi priljubljene precej bolj kot njihovi soprogi. Pat Nixon je bila sicer zadržana in je s podrejenostjo lastnih ambicij moževim dopolnjevala konservativizem svojega moža, čeprav je bilo to sicer obdobje ženske emancipacije. Za vlogo prve dame je nekoč rekla, da je najbolj težaško neplačano delo na svetu, a vseeno je ob odstopnem govoru svojega moža le stežka zadrževala solze. Položaj je prepustila Betty Ford, soprogi dotedanjega podpredsednika Geralda Forda, ki je bila prva že enkrat ločena prva dama. Čeprav je bila na tem položaju le tri leta, jo je revija Time razglasila za bojujočo se prvo damo, saj je bila kot soproga republikanca vneta zagovornica ženske enakopravnosti, splava in predzakonskih spolnih odnosov, detabuiziranja marihuane in alkohola ter omejevanja dostopa do orožja.

Tudi Rosalyn Carter, soproga predsednika Jimmyja Carterja je kot prva dama znala poskrbeti, da so jo v svetu politike jemali resno. V moževih kampanjah je aktivno sodelovala in bila vplivna kot predsednikova svetovalka. Imela je jasno in neodvisno od mnenja svojega moža oblikovana stališča o smrtni kazni in splavu.

Nancy Reagan, prva dama med letoma 1981 in 1989, je bila v nasprotju z večino prvih dam, ki so bile aktivne v politiki, na videz predana predvsem podpiranju svojega moža Ronalda, a bila je zelo vplivna partnerka iz zakulisja, saj je, še posebej po atentatu nanj, nadzorovala njegov urnik in vse aktivnosti.

​Sivolasa Barbara Bush, soproga Georgea Busha starejšega, prva dama med letoma 1989 in 1993, je bila ena tradicionalnih prvih dam, samostojno pa se je zavzemala za zmanjšanje in odpravo nepismenosti. S problemom otroške nepismenosti se je ukvarjala tudi njena snaha Laura, soproga Georgea W. Busha mlajšega, ki je bil predsednik med letoma 2001 in 2009. Tudi Laura Bush sodi med tiste prve dame, ki so bile precej bolj priljubljene med ljudmi kot njihovi soprogi. Odločno je nastopila leta 2008, ko je med kampanjo Baracka Obame pred rasističnimi napadi javno vzela v bran njegovo ženo Michelle.

Od prve dame do (skoraj) predsednice

Med obema Bushema sta bila v letih 1993-2001 v Beli hiši zakonca Clinton. Hillary Rodham Clinton je bila na socialnem, političnem in pravnem področju zelo aktivna, še preden je postala prva dama. In tudi zelo ambiciozna, a ZDA v začetku devetdesetih ZDA še niso bile zrele niti za kandidaturo ženske za Belo hišo. Tako je v boj poslala svojega moža, z mislijo na prihodnost pa Američanom pomenljivo dejala, da jim Clintonova za "ceno" enega ponujata dva predsednika.

​Hillary je med mandatom svojega moža prevzela vodenje reforme zdravstvenega sistema, kar je bila ena ključnih obljub Clintonove kampanje, a reforma je propadla, še preden je prišla do kongresa. Kot prva dama ZDA je leta 1995 govorila na konferenci Združenih narodov o ženskah v Pekingu. "Naj bo enkrat za vselej jasno, da so človekove pravice pravice žensk in pravice žensk človekove pravice," je dejala v govoru, ki še vedno slovi kot eden najpomembnejših govorov o pravicah žensk. Bill Clinton se je v zgodovino zapisal predvsem z afero z Monico Lewinski. Ko so pikantne podrobnosti o dogajanju v Ovalni pisarni prišle na dan, je Hillary v uradnem sporočilu sicer zapisala, da še vedno verjame v svoj zakon, priče iz Bele hiše pa vedo povedati, da je pobesnela in razmišljala o ločitvi. A na koncu je ostala z Billom. Morda tudi zato, da bi ohranila ali celo izboljšala svoje politične možnosti za prihodnost. Po odhodu iz Bele hiše je kariero nadaljevala kot senatorka, v Obamovi vladi je bila zunanja ministrica, nato pa se je leta 2016 namenila uresničiti svoj cilj - postati prva ameriška predsednica. A na volitvah je presenetljivo pogorela, tako nam ni uspelo izvedeti, kako je nameravala urediti status svojega soproga. Bi bil prvi mož ZDA?

Tudi Michelle Obama je bila pred selitvijo v Belo hišo uspešna pravnica. Američane je že med moževo kampanjo osvojila s širokim nasmehom in po mnenju analitikov odločilno prispevala k njegovi izvolitvi. Kot prva dama se je posvetila predvsem problemu naraščajoče debelosti, zlasti med otroki. Spodbujala jih je k gibanju, na zelenici Bele hiše pa je uredila vrt, s katerim je ameriškim otrokom, navajenim na v plastiko zapakirane obroke, ki se jih zgolj pogreje v mikrovalovni pečici, skušala pokazati, od kod hrana sploh prihaja. S svojo sproščenostjo in odprtostjo se je priljubila Američanom kot nobena prva prva dama po Jacqueline Kennedy. Še vedno uživa veliko podpore, redno se uvršča na sezname najbolj priljubljenih in vplivnih. Mnogo Američanov meni, da bi bila odlična predsednica, a Michelle vztrajno zatrjuje, da je politična kariera ne zanima.