Marka onstran Drave

Ime je simbol besedne vrste, poudari Jože Kos Grabar: "Hkrati je eden poglavitnih označevalcev poimenovanega. Osnovni namen imena je pri tistih, ki ga slišijo ali preberejo, vzpostaviti pomensko zvezo med poimenovano osebo ali stvarjo in predstavo o njej." Te predstave so raznolike, odvisne so namreč od kulturno pogojenih znanj oziroma izkušenj, ki jih ima bralec oziroma poslušalec imena o poimenovani osebi ali stvari.

Slovenski Štajer in Mariborska oblast

Dežela Štajerska je ob koncu 12. stoletja postala vojvodina, samostojna glede na Bavarsko vojvodino, teritorialno se je oblikovala do 15. stoletja. Sredi 18. stoletja je bilo v deželi Štajerski pet kresij, okrožij, med njimi tudi graška, celjska in mariborska kresija. "Leta 1849 je bilo oblikovano mariborsko okrožje kot upravni del dežele Štajerske s severno mejo, ki se je zelo skladala s slovensko-nemško jezikovno mejo." Južni del dežele Štajerske, imenovan tudi Spodnja Štajerska, kjer so večino prebivalstva sestavljali Slovenci, je po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 postal del Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in nato Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevine Jugoslavije.

Spodnja Štajerska in Mariborsko okrožje

Med drugo svetovno vojno so nacistični okupatorji ustanovili upravno-teritorialno enoto z imenom Spodnja Štajerska. Ta je poleg ozemlja slovenske Štajerske zajemala še del dotedanjih gorenjskih občin in pas Dolenjske ob Savi. "Okupator je v okviru Untersteiermark, Spodnje Štajerske, formiral okrožja, med njimi Podeželsko okrožje Maribor, okrožje Ptuj, okrožje Celje in teritorialno manjše okrožje Maribor mesto. Slovensko narodnoosvobodilno gibanje je bilo leta 1941 organizirano v okrožja, imenovana po večini po mestih, bila so okrožja Maribor, Ptuj, Celje, Ljutomer in druga. Septembra leta 1944 je po preureditvi okrožij narodnoosvobodilnega gibanja nastalo veliko Mariborsko okrožje, ki je zajemalo večinoma ozemlje, ki je bilo nato po vojni vključeno v okrožja Maribor, Ruše, Radlje ob Dravi, Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenart v Slovenskih goricah in Pesnica pri Mariboru.

Okrožja, okraji, planske regije

V okviru prve povojne upravno-teritorialne členitve ozemlja Slovenije v septembru 1945 je bilo med šestimi slovenskimi okrožji tudi mariborsko, poleg ljubljanskega, celjskega in drugih. Med letoma 1949 in1951 je bilo današnje ozemlje slovenske države razdeljeno na tri oblasti, goriško, ljubljansko in mariborsko, od leta 1958 do 1962 pa na osem okrajev, imenovanih po mestih, okraj Ljubljana, okraj Maribor, okraj Celje in tako naprej.

Avstrijska in slovenska Štajerska

Slovenski del nekdanje avstrijske dežele Štajerske neformalno imenujemo slovenska Štajerska ali skrajšano kar Štajerska. "Gre za ozemlje, ki sega od Kamniško-Savinjskih Alp do rek Save in Mure. Omenjeno ime pa ni geografska in še manj upravnopolitična enota, pač pa jo opredeljuje predvsem tradicionalna zavest tukajšnjega prebivalstva o deželni pripadnosti."
Kos Grabar spomni, da Avstrijci za deželo Štajersko uporabljajo poimenovanje Avstrijska Štajerska. "Razvidno je torej, da pri navajanju imena Štajerska lahko šele na podlagi ustreznega pridevnika ali pomenskega konteksta ugotovimo, na katero ozemlje se ta oznaka nanaša. Zaradi tega je razumljivo, da so pri pripravi slovenskega zakona o vinu glede uporabe imena Štajerska predlagatelji vedeli, da ga ne morejo uporabiti samega zase, in so tako enega od devetih slovenskih vinorodnih okolišev poimenovali Štajerska Slovenija, ki je del vinorodne dežele Podravje. Glede na to, da je ozemlje slovenske Štajerske večje od
ozemlja Podravja, je kombinacija teh dveh imen nenavadna."
Preostali vinorodni deželi sta Primorska in Posavje, imena vinorodnih okolišev pa Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Kras, Slovenska Istra in tako naprej. "Za poimenovanje dela slovenske Štajerske v širši okolici Maribora je v nekaterih virih v uporabi tudi pojem štajersko Podravje. V zadnjem desetletju je bilo mogoče v medijih zaslediti tudi navajanje imena mariborska regija." Jože Kos Grabar je pogledal tudi, kako Dravo uporabljajo pri poimenovanjih na Hrvaškem. Tam imajo Virovitiško-podravsko županijo, so občine Kloštar Podravski, Novigrad Podravski in Podravske Sesvete. Hrvaški izraz, ki je blizu pomena slovenske besede Podravje, je Podravina.
Geograf Dušan Plut je pri varianti večjih pokrajin leta 2002 znotraj večje enote Severovzhodna Slovenija navedel manjšo enoto Podravje, poleg Pomurja, Koroške, Porečja Savinje in drugih. "Pri varianti večjega števila regij je poimenoval Mariborsko mezoregijo, h kateri poleg Maribora sodi Srednje Podravje, Ptuj pa je središče Spodnjega Podravja. Vrišer je leta 1999 predlagal Podravsko, Koroško, Pomursko in druge pokrajine pri manjšem številu pokrajin ter Srednje Podravje, Spodnje Podravje, Koroško, Prlekijo, Prekmurje in tako dalje pri večjem."
Marjan Ravbar je leta 1999 predlagal tri členitve Slovenije, po eni od inačic bi pokrajina bili tudi Podravska Štajerska s Pomurjem in Slovensko Koroško ter Savinjska Štajerska. "Po njegovem drugem predlogu bi bilo mogoče oblikovati okoli trideset manjših pokrajin, k Mariboru bi sodilo njegovo obmestje."
Strokovna skupina vladne Službe za lokalno samoupravo je leta 1999 tudi pripravila predloge; za območje okoli Maribora in Ptuja je uporabila imena Podravje (s središčem v Mariboru), Podravska pokrajina (s središčem v Mariboru) in Spodnjepodravska pokrajina (s središčem na Ptuju). V predlogu slovenske vlade iz maja 2007 sta poimenovanji Podravska pokrajina in Osrednja Štajerska pokrajina. Nekatere občine predlagajo ime Štajerska pokrajina ali Pokrajina Štajerska. Neformalno so bila v javnosti uporabljena še poimenovanja Mariborska pokrajina, poleg Celjske pokrajine in drugih, Podravska pokrajina (poleg Savinjske pokrajine in drugih), Štajerska (območje štirinajstih občin iz Podravja).
"Podlaga za pokrajinska imena so torej porečje, ime geografske pokrajine, ime druge večje naravnogeografske enote, ime mesta, ime zgodovinske dežele ali njenega dela in geografsko poimenovanje položaja znotraj slovenskega ozemlja."

Dravorje je iz Drave, Pohorja in Maribora

Problem poimenovanja načrtovane pokrajine s sedežem v Mariboru, predvsem problem uporabe imena Štajerska, je po tistem, kar je Jože Kos Grabar v raziskavi ugotovil, v tem, da tu v zadnjih štiridesetih letih upravno-teritorialne enote pokrajinskega formata ni bilo, "tiste iz obdobja 1918-1965 po so po vsebinski in teritorialni plati precej spremenljive oziroma neobstojne".
"Štajerska je tudi slovensko ime dežele v sosednji državi Avstriji. Avstrijska dežela Štajerska je po velikosti 12,5-krat večja od vladno predlagane naše Podravske oziroma Štajerske pokrajine, ima 1,2 milijona prebivalcev in je petkrat bolj poseljena kot naša predlagana pokrajina. Na ozemlju slovenske Štajerske vlada predlaga več pokrajin, te so z zgodovinskega vidika hipotetično upravičene do (so)uporabe imena Štajerska."
Kos Grabar meni, da sta pri snovanju in izbiranju imen za nove slovenske pokrajine v primerjavi z zgodovinskim vidikom premalo upoštevana tukajšnja in današnja pokrajinska stvarnost, izoblikovana na podlagi razvoja slovenskih centralnih naselij zlasti po letu 1945, in predvideni regionalni razvoj. "Če že uporabimo ime Štajerska, bi bilo za razlikovanje od avstrijske dežele smiselno dodati ustrezen razločevalni dodatek. Kot recimo Mariborsko-štajerska pokrajina ali Dravsko-štajerska pokrajina. Upravičenost uporabe besed mariborsko in dravsko je zgodovinsko nedvoumna. Še posebej velja to za besedo dravska, ime reke Drave je najstarejše od vseh regionalnih toponimov, izvorno je zelo verjetno keltsko."
Naslednji mogoč in zelo upravičen predlog je po njegovem Mariborska pokrajina. "Ime izhaja iz domala enakih imen tukajšnjih upravnopolitičnih enot iz obdobja zadnjih 250 let in torej iz vseh državno-političnih okvirov, ki jim je območje predlagane Podravske oziroma Štajerske pokrajine v tem obdobju pripadalo."
Je pa zdaj priložnost tudi za oblikovanje novega imena. "Po vzoru Stanka Vraza iz leta 1836, ko je nemško ime mesta Marburg nadomestil s slovenskim (slovanskim oziroma ilirskim) imenom Maribor. Takšen upravno pokrajinski toponim za pokrajino s sedežem v Mariboru bi bil lahko Dravorje, pokrajina Dravorje ali Dravorska pokrajina, sestavljen je iz besed DRAVa, pohORJE in maRibOR. Spričo svojih pomenskih izhodišč bi bil lahko oznaka za tisti del ozemlja zgodovinske slovenske Štajerske, ki ga v prvi vrsti označujejo trije tukajšnji poglavitni regionalno-geografski dejavniki: alpsko-panonska reka Drava s svojim obsežnim porečjem, geološko staro predalpsko pogorje Pohorje in drugo najpomembnejše slovensko nacionalno središče Maribor s svojim obsežnim vplivnim območjem."
Jože Kos Grabar poudarja, da bi pri vrednotenju zgoraj omenjenih predlogov in pri končnem izboru imen prihodnjih slovenskih pokrajin vsekakor veljalo v prvi vrsti upoštevati čim bolj enotno izhodišče za njihova imena: "Pokrajine so poimenovane bodisi po rekah in drugih naravnogeografskih entitetah bodisi po mestih ali zgodovinskih deželah."