Avtomobilski saloni - največji, malo manjši in tudi najmanjši - izgubljajo svoj namen in pomen

Janez Kovačič Janez Kovačič
04.07.2021 04:40
Milijonski obiski, armada novinarjev, skoraj nepregledna in težko opisljiva množica novosti, skratka paša za oči in marsikdaj tudi za ušesa. To je površen opis tistega, kar so nekdaj avtomobilski saloni bili. Vprašanje je, ali bodo še kdaj takšni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vprašanje je, kdaj bo kakšno avtomobilsko prizorišče znova doživelo vrvež, tako značilen za razstavo avtomobilske pločevine.
Večer

Avtomobilska industrija se je vsaj zadnjih štirideset let ob vsem drugem dokazovala in predvsem razkazovala tudi ob pomoči velikih avtomobilskih salonov. Ženeva, Pariz, Frankfurt, Detroit, Tokio, v zadnjem desetletju tudi Šanghaj ali Peking in morda Los Angeles so bila največja in najbolj znana prizorišča bleščečega srečanja avtomobilske industrije. Dolga desetletja je veljalo: če te na teh skoraj svetih krajih ni, potem v avtomobilskem svetu ne obstajaš ali vsaj ne pomeniš prav veliko. Tem svetovno znanim salonom je kot manjša replika sledila nepregledna množica nacionalnih pa tudi povsem regionalnih predstav vsega tistega, kar je naredila oziroma ponujala avtomobilska industrija. Imeli smo ga tudi pri nas - slovenski avtomobilski salon seveda ni imel ambicije tovrstnih prireditev svetovnega slovesa in obsega, a je bil zgoščen prikaz vsega, kar je nastalo v avtomobilskih tovarnah. In nato je bilo pred dobrimi desetimi leti opaziti, da saloni - največji, malo manjši in tudi najmanjši - izgubljajo svoj namen in pomen.

Lani ni bilo na obli niti enega velikega avtomobilskega salona. Razumljivo, pandemija je z njimi pometla tako temeljito kot z vsemi drugimi rečmi, na katerih se zbere veliko ljudi. Toda nestvarno bi bilo za vse kriviti covid-19. Erozija, najprej dokaj blaga, skoraj sramežljiva, nato očitna in z vse številnejšimi posnemovalci, se je začela že dolgo pred tem. Pandemija nalezljive bolezni je ta proces zgolj pospešila.

V salone, vsaj takšne, kot smo jih poznali doslej, je občuten klin zabil splet. Marsikaj se je preselilo na zaslone, počasi, res počasi je postajalo jasno, da tudi tukaj nič več ne bo tako, kot je nekdaj bilo. Najbolj oziroma najprej je bilo to očitno na oni strani Atlantika, torej v ZDA, kjer so veliko bolj dojemljivi za novosti. Po drugi strani se je filozofija razumevanja salonov začela spreminjati tudi pri avtomobilskih tovarnah. Nekdaj s(m)o precej nestrpno pričakovali in hkrati ugibali, kaj novega bodo pripeljale in prikazale avtomobilske hiše. Saloni so bili hkrati prizorišče skoraj srditih obračunov med pomembnimi ljudmi avtomobilskega sveta. Nekaj takšnega, kot je na pariškem avtomobilskem salonu storil Jacques Calvet, v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja na čelu francoskega koncerna PSA (Peugeot Citroën), ko je dejal, da Velika Britanija postaja peti japonski otok (ker je na široko odprla vrata japonskim tovarnam), je bilo kasneje povsem nepredstavljivo.

IAA, desetletja izjemno pomembno prizorišče tudi ali predvsem nemške avtomobilske industrije, se seli iz Frankfurta v bavarski München.
Vw

Po drugi strani so za morebitni zaton salonov sokrivi tudi organizatorji. Udeležba je postajala vse dražja, avtomobilski saloni so marsikje pomenili pomemben vir dohodka ne le mesta, temveč tudi širšega območja. Morda je bilo to še najbolj očitno in občutno v švicarski Ženevi. To je bilo tudi v avtomobilskem smislu nekako nevtralno prizorišče, saj prevlada nemških razstavljavcev ni bila tako očitna kot v domačem Frankfurtu ali francoskih v Parizu. Za Ženevo in tamkajšnje regionalne oblasti je bila odpoved salona lani in tudi letos - vrnil naj bi se prihodnje leto - tako rekoč katastrofalna, kajti množica razstavljavcev, novinarjev in končno obiskovalcev je napolnila hotele, restavracije in še marsikaj drugega, tudi lokalni proračun.

Tudi zaradi tega so začele avtomobilske tovarne bolj premišljeno izbirati salonska prizorišča. Po drugi strani je postajalo vse bolj jasno, da v množici novosti, ki so bile na ogled na salonu, ne morejo računati na dovolj velik odziv novinarjev (javnosti) niti obiskovalcev. Morda je bila zlasti previdnejša izbira lokacije še najprej in najbolj opazna prav v ZDA. Detroitskemu salonu, najpomembnejši tovrstni prireditvi tam čez, je začel zlagoma hoditi v zelje salon v Los Angelesu. Tam je bila predstavitev švedskega Volva veliko obsežnejša oziroma ambicioznejša kot v opustošenem Detroitu. Povsem razumljivo: na zahodni obali je bila švedska tovarna izjemno uspešna, na vzhodni bistveno manj. In podobni premisleki so se začeli pojavljati tudi pri drugih avtomobilskih hišah.

Avtomobilski saloni se bodo morali spremeniti in prilagoditi. Kako, to je vprašanje za izjemen denar. Morda, res morda bo kakšen odgovor ponudil salon v nemškem Münchnu. Tja se je oziroma se bo preselil sloviti frankfurtski IAA. V bavarski prestolnici naj bi bil na sporedu sredi letošnjega septembra - če ga ne bo odpihnila znova oživljena pandemija covida-19.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.