Artritis je kronična vnetna bolezen sklepov, ki se razvije zaradi razgradnje sklepnega hrustanca. Pojavlja se zelo pogosto, prizadene odstotek do odstotek in pol prebivalstva. V nekaterih primerih je artritis genetsko pogojen, sicer pa lahko za njim zbolijo ljudje vseh starosti in obeh spolov, čeprav pogosteje obolevajo ženske. Poznamo več kot sto vrst artritisa.
Osteoartritis ali degenerativni artritis se pojavi, ko se začne tkivo sklepnega hrustanca razgrajevati zaradi povečanega pritiska ali genetske predispozicije. Ločimo primarno oziroma idiopatsko ter sekundarno obliko bolezni. Revmatoidni artritis je eden od podtipov vnetnega artritisa, ki se razvije, ko celice lastnega imunskega sistema napadajo sklepe in v njih sprožajo vnetne procese. Infekcijski artritis se pojavi, ko vnetne procese v telesu sprožijo bakterije, glivice ali virusi.

Simptomi se prepletajo

Simptomi bolezni so na začetku dokaj blagi in se z leti običajno poslabšajo. Med prvimi simptomi so utrujenost in oslabelost, povišana telesna temperatura in izguba telesne teže.

Česa ne bi smeli jesti

Model prehrane, ki bi veljal za vse paciente z artritisom, ne obstaja, obstajajo pa živila, ki so lahko pri takih vnetnih stanjih škodljiva. Prepovedana oziroma slaba hrana za revmatike je tista, ki spodbuja vnetne procese v telesu. To so denimo živila, ki vsebujejo protein gluten. Najdemo ga v pšenici, rži in ječmenu in ga zaužijemo v glavnem s proizvodi, pripravljenimi iz moke. Gluten ima v mnogih znanstvenih raziskavah negativno konotacijo in tudi pacienti iz izkušenj povedo, da se počutijo veliko slabše, ko jedo hrano, ki vsebuje veliko tega proteina.
V okviru študije, pri kateri je sodelovalo 66 pacientov z artritisom, se je hrana brez glutena izkazala za izredno koristno pri zaščiti sten arterij in zmanjšanju vnetnih procesov. Po letu dni so imeli pacienti, ki niso jedli glutena, v organizmu nižje koncentracije protiteles, torej snovi, ki bi bile sicer dejavniki za razvoj vnetja.
Nekaterim pacientom škodujejo mleko in mlečni izdelki, spet drugim rdeče meso in predelane mesnine, ki vsebujejo veliko konzervansov. V nekaterih primerih izvedenci priporočajo izogibanje paradižniku, čeprav negativne povezave med sestavinami paradižnika in poslabšanjem simptomov artritisa niso nikoli dokazali.
Opravljenih je bilo veliko znanstvenih študij, v okviru katerih so znanstveniki preučili, kakšne prednosti ima za paciente z artritisom veganska prehrana. Vegani ne uživajo niti mesa niti drugih živalskih proizvodov, kot so mleko in jajca. Toda izsledki teh študij so bili kontradiktorni. Ne obstaja dovolj dokazov, ki bi govorili v prid uživanju mleka in mlečnih izdelkov ali proti njemu, vendar izvedenci zaradi zdravja prebavnega sistema kljub temu pacientom svetujejo, naj jedo več živil rastlinskega porekla in manj rdečega mesa.
Popoln model prehrane, s katerim bi lahko pozdravili artritis, zaradi pomanjkanja izenačenih rezultatov kliničnih in znanstvenih študij na žalost ne obstaja. Priporočljivo je, da vsak pacient v dogovoru z zdravnikom ugotovi, kaj je zanj najbolje.

Dieta pri artritisu

Dietoterapija, ki bi bila primerna za vse paciente z artritisom, torej ne obstaja. Toda zdravniki so opazili, da simptomi pri večini pacientov niso bili več tako hudi, če so iz njihove prehrane izključili določena živila.
Glede na to, da je artritis vnetna bolezen, igra veliko vlogo tudi vnos nekaterih beljakovin, ki lahko preko hrane spodbudijo vnetne procese. V primeru hudih bolečin nekateri izvedenci, med njimi prof. dr. sc. Donatella Verbanac z zdravstvenega portala Pliva Zdravlje, priporočajo celo postenje. Pacienti pogosto niso prepričani, katera živila jim najbolj škodijo, zato se nekaj dni po postenju ali strogo omejenem vnosu hrane počutijo bolje.
Nenasičene maščobne kisline, kot so denimo omega 3 maščobne kisline, prispevajo k izboljšanju poteka bolezni, ker regulirajo koncentracijo vnetnih dejavnikov v organizmu. Dober vir teh maščobnih kislin so modre ribe, semena in oreški ter olivno olje. Poleg omega 3 maščobnih kislin pacientom, ki trpijo zaradi artritisa, pomagajo tudi rastlinske fenolne spojine, ki v organizmu delujejo kot antioksidanti in preprečujejo razvoj vnetij. Najdemo jih v zeleni zelenjavi, olivah in olivnem olju, čebuli in česnu, malinah, borovnicah in robidah ter začimbah, kot sta ingver in kurkuma.
Za paciente z artritisom je zelo pomembno, da zaužijejo dovolj vitaminov, saj igrajo pomembno vlogo pri reakcijah uničevanja vnetnih dejavnikov v telesu ter prispevajo k izboljšanju vsesplošnega zdravja. Še posebej pomemben je vitamin D, ki dokazano deluje protivnetno in vpliva na aktivnost določenih celic imunološkega sistema. V okviru nekaterih raziskav so se za učinkovite protivnetne dejavnike izkazali tudi probiotiki oziroma živi mikroorganizmi, ki vzpostavljajo ravnovesje črevesne mikroflore. Toda rezultati kliničnih testiranj niso bili taki, da bi lahko z gotovostjo trdili, da uživanje probiotikov pomaga vsem pacientom z artritisom, je v svojem članku, objavljenem v znanstveni reviji The Open Rheumatology Jorunal, zapisal dr. Humeira Badsha.

Dongova dieta

Eden od najbolj znanih režimov prehranjevanja za paciente z artritisom je Dongova dieta, ki jo je leta 1975 razvil dr. Collin H. Dong. Potem ko je tudi sam vrsto let trpel zaradi simptomov in posledic artritisa, se je odločil preveriti, kako na potek bolezni vpliva tradicionalna prehrana kitajskih kmetov. Dongova dieta temelji na ribah, rižu in zelenjavi. Pri njej je omejen vnos alkohola, sladkarij in čokolade, sadja, kislih živil, določenih vrst zelenjave, vse hrane, ki vsebuje konzervanse in aditive, ter soli. Klinične indikacije ali znanstvene raziskave, ki bi potrdile učinkovitost te diete pri zdravljenju bolezenskih stanj, kot je artritis, sicer ne obstajajo. Kljub temu lahko ima, ker so iz nje izločena živila, za katera je znano, da so pri artritisu škodljiva, pri nekaterih pacientih pozitivni učinek. V vsakem primeru je pomembno, da se posvetujete s svojim zdravnikom, preden popolnoma spremenite način prehranjevanja.