Višje britansko sodišče v Londonu je danes pričelo obravnavo prošnje Juliana Assangea, ustanovitelja Wikileaksa, za ponovno preučitev odločbe nekdanje britanske notranje ministrice Priti Patel iz vlade Borisa Johnsona leta 2022 o njegovi izročitvi Združenim državam Amerike (ZDA). Tam mu želijo soditi zaradi razkritja tajnih vojaških dokumentov. Grozi mu do 175 let zapora.
Assange se zaslišanja, ki bo trajalo še jutri, zaradi bolezni ni mogel udeležiti niti na daljavo. Assangeov odvetnik Edward Fitzgerald je poudaril, da njegovega klienta preganjajo le zaradi novinarskega dela in da bi bila izročitev ZDA tvegana zaradi kršenja človekovih pravic. Njegova odvetniška ekipa je prepričana, da ga je, ko se je pred prijetjem in izročitvijo skrival na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, ameriška zunanja obveščevalna služba Cia želela ugrabiti ali eliminirati. Zato so tudi zaskrbljeni, da bi Cia ali druge obveščevalne agencije lahko proti Assangeu uporabile izvensodne ukrepe.
Izročitve zaradi skrhanega zdravja ne bi preživel
Pred sodiščem v Londonu ter tudi v drugih mestih po Evropi in svetu so se zbrali Assangeovi podporniki, ki so protestirali zoper njegovo izročitev ZDA. Skandirali so: "Samo ena odločitev, nobena izročitev!" V Londonu se je protestnikom pridružil tudi politik in poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta Jeremy Corbyn. Dejal je, da Assangea preganjajo, ker je povedal resnico. "Povedal je, kaj se dogaja v svetu. Povedal je resnico o vpletenosti ZDA v zločine v Afganistanu in Iraku. Prav tako je povedal resnico o korporativnem pohlepu in korupciji," je še dejal nekdanji vodja laburistične stranke.
Da ne bo preživel morebitne izročitve, saj je fizično in psihično prešibak, je za BBC pred sojenjem povedala njegova žena Stella Assange. Napovedala je, da sta pred njimi dva pomembna dneva: "Ne vemo, kaj lahko pričakujemo, ampak smo tukaj, ker nas svet opazuje. Julian potrebuje svobodo, vsi pa potrebujemo resnico. Prosim, še naprej prihajajte na proteste, bodite na njih za Juliana."
ZDA seveda pri izročitvi vztrajajo, saj trdijo, da je Assange na Wikileaksu med letoma 2010 in 2011 z objavo več kot 700 tisoč tajnih dokumentov o ameriških vojaških in diplomatskih dejavnostih ogrozil življenja ameriških obveščevalcev in informantov v Iraku in Afganistanu, ki so ameriškim vojnim silam posredovali informacije o terorističnih skupinah. Dokumenti so razkrili, da je ameriška vojska v spopadih v Iraku in Afganistanu v več incidentih, o katerih mediji niso poročali, zapornike mučila in na stotine civilistov ubila.
Žena bo v Strasbourg vložila prošnjo za preprečitev izročitve
Če bo Assange uspešen na sodišču, se bo začel pritožbeni postopek in bo dobil še eno priložnost, da se zagovarja pred sodiščem v Londonu. Če pa sodišče njegovi prošnji za pritožbo ne ugodi, bi bila vsa britanska pravna sredstva izčrpana. Preostalo bi mu le še evropsko sodišče za človekove pravice. Da bodo zadevo tja predali, so njegovi odvetniki že napovedali. Tudi Stella Assange je napovedala, da bo na sodišče v Strasbourgu vložila prošnjo za začasno odredbo, s katero bi preprečili takojšnjo izročitev.
"Julian potrebuje svobodo, vsi pa potrebujemo resnico"
Julian Assange je v strogo varovanem zaporu Belmarsh, kamor so ga zaprli, ko mu je leta 2019 ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer se je skrival kar sedem let, odvzelo azil. Na odločbo o izročitvi se je Assange, ki trdi, da je postopek proti njemu politično motiviran, pritožil.
Avstralci pozivajo h končanju pregona
Je pa prejšnji teden avstralski parlament - Assange je namreč državljan Avstralije - sprejel predlog s pozivom ZDA in Združenemu kraljestvu, naj končata pregon zoper njega in mu omogočita vrnitev v domovino.
Predlog je podprl tudi avstralski premier Anthony Albanese. Avstralska vlada je, kot je bil dejal, dolžna braniti interese svojih državljanov, ne želi pa se vmešavati v pravne mehanizme drugih držav. Albanese je ob tem navedel primer avstralske novinarke kitajskega porekla Cheng Lei, ki je bila v začetku lanskega oktobra po več kot treh letih pripora na Kitajskem zaradi obtožb o vohunjenju izpuščena iz zapora. Izpostavil je tudi diplomatske uspehe glede pridržanih Avstralcev v Vietnamu in Burmi.
Zaroto Cie preiskuje špansko sodišče
Assangeovi odvetniki so sporočili, da domnevno zaroto Cie, ki je z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu želela ugrabiti ali eliminirati Assangea, preiskujejo španski organi. Španci so vpleteni, saj naj bi v letih, ko se je skrival na ekvadorskem veleposlaništvu, za Assangeom vohunilo špansko varnostno podjetje. Nekdanji direktor Cie in ameriški državni sekretar (zunanji minister, op. p.) v Trumpovi administraciji Mike Pompeo je vpletenost agencije pri načrtovanju atentata na Assangea zanikal.