Volitve na avstrijskem Koroškem: Peter Kaiser bo najverjetneje deželni glavar še tretjič

Na avstrijskem Koroškem je blizu 428 tisoč volilnih upravičencev, starejših od 16 let, volilo deželni zbor. Relativno največ od 36 mest v deželnem parlamentu bo znova pripadlo socialdemokratom (SPÖ) deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki so osvojili 38,9 odstotka glasov. To je sicer za devet odstotnih točk manj kot pred petimi leti, toda še zmeraj bodo lahko znova oblikovali vladajočo koalicijo. Imeli bodo namreč 15 deželnih poslancev, tri manj kot doslej, in bo Kaiser po vsej verjetnosti že v tretje postal deželni glavar.

Zelenim ni uspelo

Na drugo mesto so se pričakovano uvrstili nemško nacionalni svobodnjaki (FPÖ) s 24,5 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke več kot leta 2018. Svobodnjaki bodo spet zasedli devet mest, vendar naj bi ostali v opoziciji. Tretje mesto je namreč dosegla Ljudska stranka s 17,1 odstotka glasov, za 1,6 odstotne točke več, in dobi sedem poslancev. Prav z njimi naj bi v koalicijo šli socialdemokrati, je že pred volitvami napovedoval njihov vodja Martin Gruber. Neoliberalna konservativna Ekipa Koroška je dobila pet poslancev, med njimi pa bo tudi koroški Slovenec, podžupan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik. Ekipa je zbrala 10,1 odstotka glasov, kar je 4,4 odstotne točke več kot nazadnje.

Vstop čez deželni parlamentarni prag, ki je pri petih odstotkih, pa, tako ni uspel Zelenim, ki jih je na volitve popeljala koroška Slovenka Olga Voglauer, sicer zvezna poslanka. Nabrali so le 3,8 odstotka glasov, sicer za 0,7 odsotne točke več kot na prejšnjih volitvah, a premalo. Tudi liberalnemu Neosu se z 2,6 odstotka glasov spet ni uspelo uvrstiti v koroški deželni zbor, za njim ostajata Vizija Avstrija z 2,4 odstotka glasov in Zveza za prihodnost Koroške s pičlih 0,5 odstotka. V vseh štirih volilnih območjih Koroške je sodelovalo osem strank in list, le dve, lista Stark in komunistična stranka, sta nastopili v zgolj dveh posameznih okrožjih.

Po zaprtju volišč smo govorili s Francem Jožefom Smrtnikom, ki je opozoril, da njegovo poslansko mesto še ni stoodstotno zagotovljeno, vendar meni, da lahko začne slaviti: "Vesel sem in ponosen, saj je videti, da mi je uspelo. Piše se nova zgodovina koroških Slovencev, pri čemer sem hvaležen, da mi je ta uspeh omogočil vodja Ekipe Koroška Gerhard Köfer. Seveda se bom v deželnem zboru zavzemal za pravice koroških Slovencev, za manjšino, za razvoj našega podeželja. Želim, da v občinah, kot so Hodiše, kjer še živi narodna skupnost, odpremo nove dvojezične vrtce, tudi se bom zavzemal, da sodišča z večjim krogom uporabnikov delujejo dvojezično. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem trmast, da zastavljeno izpeljem, čeprav se tudi zavedam realnih dometov." Smrtnik se čudi, kako lahko kdo sploh opozarja na slovenizacijo avstrijske Koroške, saj vendar "naš jezik prej izumira". Tako se je odzval na predvolilne provokacije FPÖ. Obžaloval pa je, da se drugi koroški Slovenki Olgi Voglauer na listi Zelenih ne bo uspelo uvrstiti v deželni zbor. Posebej smo ga še vprašali, ali se Ekipa Koroška morda vidi v deželni vladi: "Teoretično bi lahko vlado oblikovali svobodnjaki, Ljudska stranka in mi. To je seveda v rokah strankarskih šefov in v tem primeru, če bi deželni glavar postal svobodnjak, bi bilo moje delo za manjšino še toliko večji izziv, vendar se mu ne bi izognil."

Hujskaški žargon v prazno

Vsaj deklarirani koroški Slovenci so sicer na volitvah nastopili trije. Na listi SPÖ je na osemnajstem mestu kandidiral še predsednik ene od krovnih organizacij slovenske manjšine Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug na listi SPÖ. Sinoči še ni bilo jasno, ali bo prišel v deželni zbor, kjer je bila doslej Ana Blatnik, prav tako koroška Slovenka na listi SPÖ. Vprašanje je namreč, koliko poslancev bo v vladajoči stranki sprostilo poslanski sedež in šlo v deželno vlado.

Posebnost tokratne deželne volilne kampanje je bila oziroma pravzaprav ni bila ta, da svobodnjaki (FPÖ) spet niso mogli iz svoje kože in so skušali slovensko manjšino v deželi znova prikazati kot nevarno, takšno, ki ogroža nemško govorečo večino. Njen podmladek se je "izkazal" s predvolilnim pozivom na instagramu, naj Korošci odtegnejo glasove vladajočim socialdemokratom in tako preprečijo "slovenizacijo" dežele. Pa tudi stranka sama je pripravila predvolilni letak s podobno vsebino. Zapisali so namreč: Nobene nadaljnje slovenizacije naše domovine. Letaka sicer po ostri reakciji in negativnih komentarjih njihovega mladinskega poziva v Avstriji in Sloveniji na koncu niso upali uporabiti. So pa vodje te stranke zatrjevali, da jim topogledno gre zgolj za to, da se ne bi slovenščina širila tudi na večja sodišča v deželi, namreč na celovško, velikovško in beljaško, če bi zavoljo racionalizacije Dunaj ukinil manjša sodišča v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah, kjer pa že poslujejo dvojezično. Kar pa je bilo novo, je bilo to, da vse druge stranke, ki so nastopile na deželnih volitvah, tovrstnemu hujskaškemu žargonu niso sledile.

Volilna udeležba je bila višja kot pred petimi leti, namreč 71,7 odstotka.