Petra Lesjak Tušek
Fotografinja Nika Hölcl je izpeljala še eno poglobljeno, pronicljivo raziskovanje, ki pomembno dopolnjuje in nadgrajuje njene dosedanje projekte in razstave, ki je že ob predstavitvi v Grošljevi galeriji na Prevaljah nagovorilo številno občinstvo. V sodelovanju s kulturnim društvom Karinta so v galeriji na ogled njene izjemne fotografije, ki so svojevrsten dialog s kiparjem Mirsadom Begićem. Koroški pečat Mirsada Begića, dialog kiparja in fotografinje, je tudi naslov publikacije, ki jo je kulturno društvo Karinta izdalo ob tej priložnosti.
Projekt se je začel na pobudo Draga Goloba in v sodelovanju z Gorazdom Faletom, ki je omogočil vpogled v zasebno zbirko v Breznici na Prevaljah in s tem odstrl še en pomemben del Begićevega umetniškega odtisa na Koroškem. Nika Hölcl je ob odprtju razstave, ki se ga je udeležil tudi Begić, izrazila hvaležnost, da ji je idejni pobudnik zaupal nalogo, s katero si je lahko odprla vrata v svet izjemnega kiparja, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Izzvalo jo je, da bi ljudem še bolj približala kipe Begića v koroškem javnem prostoru, ki jih morda v vsakdanu sploh ne opazimo, čeprav se nahajajo v kar petih koroških občinah (Prevalje, Mežica, Ravne, Črna in Slovenj Gradec). Hvaležna je, ker ji je svoj dom odprl Begić, saj je navdih za vsa "vandranja" po Koroškem, kot je poudarila, dobila prav pri njem v Ljubljani.
Strokovna besedila v foto eseju, kakor je poimenovala projekt, je prispevala umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar. Izpostavila je dialog dveh avtorskih poetik, poglabljanje v dela kiparja, in tudi načine opazovanja skulptur na sploh, ki se najprej prikažejo kot celota, nato pa se detajli postopno luščijo. Kot je zapisala, nam Nika Hölcl kiparjevih del "ni le verno predočila, na svojstven način je v mediju fotografije mojstrsko interpretirala, enako kot glasbenik interpretira skladateljev zapis. Pri tem ni posegala v avtorsko poetiko drugega umetnika, razumela jo je in se približala na najbolj subtilen način." O Begiću pa je poudarila, da združuje različne kulture, odkriva svetove starodavnih civilizacij, kar je njegova posebnost, ki se izriše in materializira v kiparskem jeziku, skozi osebne filozofske interpretacije s kiparskim jezikom analizira življenje. "Njegove duhovne materializacije so odzivanje občutljivega človeka in kiparja s prefinjenim posluhom za materijo in prostor ... Forme oživijo: lahko so težke ali lahke, izvotljene ali vse tanjše, zato ne moremo mimo asociacije na okruške kosti in ostanke predmetov, največkrat posodja minulih kultur, civilizacij," je med drugim podčrtala Milena Zlatar.
Besedilo za publikacijo je prispeval še Niko R. Kolar, ki je izpostavil, da je med Korošci že nekaj časa živela ideja, da bi v posebni ediciji predstavili izjemnega akademskega kiparja, prepoznavnega avtorja spominskih obeležij v slovenskem prostoru in širše. Njegovih skulptur je v regiji več, od spomenikov Huga Wolfa in Jožeta Tisnikarja v Slovenj Gradcu, Leopolda Suhodolčana in Franca Sušnika na Prevaljah, ena prvih njegovih je denimo tudi skulptura rudarjev v Črni, z rudarji se je tedaj tudi družil in jih začutil. Da je že kot mlad kipar vtisnil pečat tudi Koroški, je zaslužen tudi pokojni Franc Fale, gospodarstvenik in kulturni mecen, ki je bil tudi pobudnik simpozija Forma viva na Ravnah. Njegovo poslanstvo nadaljuje sin Gorazd Fale.
Razstava v galeriji bo na ogled še do konca marca.
