V javnosti nevidne, neme in mizerno plačane

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
27.09.2020 18:30

Presunljiva razstava Linije pomoči v Pavlovi hiši v Potrni o tujih negovalkah starejših in obnemoglih v Avstriji

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Performans ob otvoritvi razstave Linije pomoči v Pavlovi hiši
Boris Jaušovec

V Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni, ki jo vodi Kulturno društvo sedmi člen za Slovence na avstrijskem Štajerskem, so konec tedna odprli izjemno aktualno in celo ažurno ter prizemljeno multimedijsko razstavo Linije pomoči/Hilfslinien o perečem problemu negovalnega dela.

Razstava, ki jo je ob sodelovanju umetnikov iz več držav pripravila kuratorka Christine Braunersreuther, na velikih panojih predstavlja to delo brez meja, saj lahko traja tudi 24 ur na dan in ne proizvede nekega oprijemljivega končnega izdelka, delo, ki je večini ljudi nevidno in ki ga v Avstriji opravljajo slabo plačane in socialno večkrat nezaščitene tuje delovne migrantke. Tudi iz Slovenije. Mnoge izmed njih je tudi prizadelo nedavno, spomladansko zaprtje meja zavoljo pandemije novega koronavirusa. Kajti predvsem negovalke iz bolj oddaljenih držav, Bolgarije, Romunije, z Zahodnega Balkana, hodijo na delo v Avstrijo v 14-dnevnem turnusu. Zato se nekatere niso mogle vrniti na delo, kjer zaslužijo komaj evrskega tisočaka na mesec, pa še od tega jim odtegnejo socialne prispevke. Grozila jim je namreč karantena. Država je kasneje odpravila zadrego in celo pripravila zanje čarterske lete in posebne vlake.

Seksizem in institucionalni rasizem

Na panojih poleg kritičnih zapisov o delu negovalk in oskrbovalk ponavadi starejših, obnemoglih in nepokretnih ljudi opazimo čudovito empatične, sicer simplificirane risbe umetnice Tine Fetz. Podobe negovalskega dela se vrstijo kakor v stripu. Za grafiko v razstavi se je podpisal Mariborčan Matjaž Wenzel, tudi spremljajoče plastike so delo Slovenca, Ljubljančana Maja Fajfarja. Z rdečo slušalko lahko prisluhnete izpovedim petih osebnih negovalk. Tri so iz Slovenije, ena je Čehinja in ena Romunka. Samo na avstrijskem Štajerskem naj bi nego in skrb za starejše opravljalo od 600 do 800 Slovenk, vseh negovalk pa naj bi bilo tukaj več kot šest tisoč. Skupno je v projektu sodelovalo 18 negovalk, ki pa so hotele ostati anonimne. Braunersreutherjeva je namreč dejala, da je sprva želela, da bi se negovalke izpostavile in da bi lahko razstavili tudi njihove fotografije: "Zavrnile so me, rekoč, da to ni njihovo delo, ker pač opravljajo neko drugo nevidno delo, da si tudi ne upajo in nimajo časa. Raje popolnoma zaupajo mojim kompetencam, saj vedo, da je pripravljanje razstav moje delo." "Naj ta razstava pripomore, da se sliši glas negovalk, ki se ukvarjajo s skrbjo za druge, v javnosti pa ostajajo neme. In predvsem, da njihov poklic dobi več spoštovanja in tudi pošteno plačilo," je dodala kuratorka te feministične razstave, ki po njenem prikazuje veliko moč teh žensk, saj se poleg težavnosti pri požrtvovalnem delu srečujejo z vsakodnevnimi seksističnimi predsodki in še z institucionalnim rasizmom. Denimo, formularji, ki jih morajo izpolniti, niso večjezični. Mimogrede, razstava se začne z zapisom, da je tedanji kancler Wolfgang Schüssel za obnemoglo taščo najel tujo negovalko, ki je ni prijavil in jo je škandalozno mizerno plačeval.

Veristični performans

Otvoritve so se udeležili tudi slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in slovenska veleposlanica z Dunaja Ksenija Škrilec ter novi radgonski župan, od julija, Karl Lautner. Jaklitscheva je na otvoritvi dejala, da je Pavlova hiša kot kulturni center ponovno oživljene avtohtone slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem s to razstavo spet dokazala svojo odprtost: "Tukajšnja slovenska manjšina je že sprejeto dejstvo. Želeli pa bi si, da bi lahko uživala pravice iz sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Negovalke iz Slovenije so cenjene na avstrijskem Štajerskem in Koroškem, razstava pa prikazuje njihovo delo, ki poteka daleč od oči javnosti in v tišini." Omenila je še, da negovalke tudi v Slovenijo prihajajo iz tujih držav, in se umetnikom zahvalila za pogumno delo. Na žalost na otvoritvi ni mogel zapeti Feministični pevski zbor Z'Borke iz Ljubljane, saj je nekaj članic zavoljo covida-19 končalo v samoizolaciji. Je pa zato bil presunljiv performans avstrijskih umetnikov, ki ga je okoli sto gostov spremljalo v grobni tišini. V glavnih vlogah sta bila kot onemogli starec Hannes Priesch in kot njegova negovalka Anette Rainer. Skoraj brez besed je Rainerjeva veristično prikazala, kako negovalke očistijo rekvizite in umijejo nepokretnega na postelji, mu postrežejo z zdravili, ga oblečejo in obujejo ter spravijo na invalidski voziček.

Razstava v Pavlovi hiši bo na ogled vse do 5. februarja prihodnje leto.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta